Jez
Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih. Posebno pomembni so jezovi hidroelektrarn, v katerih so nameščene turbine in električni generatorji. Največji in najmogočnejši so nasipni jezovi, ki jih naredijo tako, da v vrsto nasujejo zemljo in kamnine. S takimi jezovi navadno zajezijo široke doline. V sredini imajo vodotesno osrednjo steno, ki so jo nekdaj izdelali iz zmesi gline in dodatkov, danes pa je praviloma iz betona. Pri nekaterih jezovih okrog te stene nasujejo zemljo in jo trdno zabijejo, pri drugih pa namesto nje uporabijo velike kamne in skale. Gradnja nasipnih jezov je zelo ekonomična, saj so v veliki meri izdelani iz naravnega materiala.
Za zajezitev globokih in ozkih sotesk je potreben betonski jez, saj je le armirani beton dovolj trden, da lahko vzdrži velike vodne tlake. Številni betonski jezovi imajo trikotni prerez. Na zgornji strani, kjer nastane jezero imajo navpično steno, na spodnji pa je stena poševna. Ker jih na svojem mestu drži njihova lastna teža, se imenujejo težnostni jezovi. za zajezitve velikih dolin jih uporabljajo le redko, saj so zelo dragi, njihova gradnja pa je dolgotrajna. Nekateri betonski jezovi so narejeni v obliki loka, ki je s koncema oprt na bregova doline. Vodoravno silo vode tako zadržuje kamnina na bregovih reke. Ločni jez je zaradi svoje oblike zelo močan, podobno kot ločni mostovi in oboki. Največ jezov, ki jih zgradijo v zadnjem času je te vrste. Za gradnjo zahtevajo manj konstrukcijskega materiala kot drugi jezovi, poleg tega pa so najmočnejši. Stebrni jezovi se uporabljajo tam, kjer podlaga ne omogoča gradnje drugih jezov. S spodnje strani je tak jez podprt z vrsto stebrov, ki so lahko različne oblike. Najbolj razširjeni podporniki so ravni ali pa imajo obliko loka ali oboka. Izdelani so iz armiranega in prednapetega betona. Gradnja takih jezov je razmeroma ekonomična, saj ne zahtevajo toliko materiala kot težnostni jezovi iz betona.
Leta 1997 je bilo na svetu približno 40.000 velikih jezov (veliki so tisti z višinski razliko več kot 15 metrov) in okrog 800.000 manjših. Če bi vsi jezovi na svetu spustili vodo, ki jo zadržujejo, bi se gladina svetovnih morij dvignila za 3 cm.
Vrste jezov
Poznamo štiri osnovne vrste jezov. Nasipni in betonski gravitacijski jez drži na svojem mestu lastna teža, zato oba zahtevata veliko maso materiala. Nasipni jezovi so navadno zelo veliki in zapirajo zelo široke reke. Ločni jez je ukrivljen in se na straneh upira ob bregove doline, ki prevzamejo sile zaradi pritiska vode. Z njim zajezijo ozke in visoke gorske soteske. Stebrni jezovi so podprti z betonskimi stebri, ki imajo globoke in močne temelje. Uporabljajo se za zajezovanje širokih rek ali jezer.
