DECEMBER 2019 / 2,10 €
NINNA KOZOROG, MIŠEL RISTOV
Brezglavo zaviranje kreditiranja
Pomoč naj bo dostojanstvena Darilo: SETVENI KOLEDAR 2020
NAŠ POGOVOR
Ozrite se okoli sebe in prepoznajte Vide
Zadnje mesece v medijih prebiramo žalostne zgodbe ostarelih prebivalcev Slovenije, ki jih je življenje izvrglo na rob družbe, kjer živijo (in hirajo, mnogi tudi stradajo) za štirimi stenami svojih pogosto mrzlih, vlažnih, podirajočih se hiš in stanovanj. Čeprav so vse življenje delali, na stara leta nimajo sredstev za dostojno preživetje ali se preprosto ne znajdejo v svetu, ki se zanje vse prehitro vrti. Zanje po navadi vedo le poštarji, kakšen sosed, trgovka na vasi, včasih socialni delavci. Društvo Humanitarček iz Maribora odkriva njihove zgodbe in tako vse nas opozarja na stiske posameznikov ter spodbuja, da pogledamo okoli sebe in v svojem okolju prepoznamo ljudi, potrebne pomoči. Akcijo so poimenovali #projektVida, po prvi starejši gospe, ki so jo v društvu odkrili, a je žal umrla prej, preden je do nje prišla učinkovita pomoč. O tem, zakaj so se na tako poseben način lotili pomoči starostnikom, smo se pogovarjali z dvema aktivistoma tega humanitarnega društva: Ninno Kozorog in Mišelom Ristovom. Dr. Ninna Kozorog je zdravnica, specialistka nevrologije, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in predsednica društva Humanitarček. V novembru ste pripravili »lunch pack« ali pakete toplega obroka, v katerih je ključek z družbenokritičnimi pesmimi ter izdelek starejšega človeka skupaj z njegovo zgodbo. Z desetimi evri, kolikor stane, ima ena oseba zagotovljene tri tople obroke. Ali vas je presenetilo, da ste tako hitro razprodali vseh tisoč paketkov? Odziv je bil res velikanski. Sama vedno znova pravim, da smo majhno štajersko društvo, a me že nekaj let ljudje popravljajo, da smo vsaj srednje veliko. A še vedno vztrajam, da smo majhni – saj nas je le peščica, povečal pa se je obseg naših sledilcev. Ko smo snovali idejo o »lunch packih«, sem najprej mislila, da jih ponudimo samo sto, večja naklada je nato nastala predvsem zaradi izdelkov starostnikov ter albuma Ama Socialca in Tinkare Kovač. Na koncu jih bo še 2000 premalo. Vaše društvo je najprej zbiralo pomoč za brezdomce, nato za družine v stiski, zdaj ste se usmerili k starejšim ljudem. Zakaj? Še vedno ostaja naša prioriteta brezdomska »srenja«, saj z njimi delamo že desetletje, ravno tako kot s starostniki. Je pa res, da smo se odločili najprej za destigmatizacijo brezdom18 Vzajemnost / DECEMBER 2019
cev, zanje se nam zdi, da nam je v teh letih nekako uspelo – vsaj na Štajerskem. Ljudje jih jemljejo drugače. Skriti Božiček brezdomcem je ena najzanimivejših in najodmevnejših akcij v decembru. Starostnike smo ves ta čas srečevali, jim pomagali po svojih močeh, a nekako nismo vedeli, kako jim pomagati še z destigmatizacijo. Zato smo začeli objavljati zgodbe. Za vsako zgodbo smo želeli pridobiti dovoljenje za objavo, kar pa je trajalo. Kar pa zadeva zbiranje pomoči, poskušamo pomagati čim več ljudem, odkar imamo svoj portal Dobrodelko (www.humanitarcek.org/DOBRODELKO). Nismo izključujoči. Poleti smo ponudili roko marsikateri družini, kriznemu centru, materinskim domovom, kjer je zmanjkalo za potrebščine. Za vse želimo vedno natančno poznati razmere, preden jih vključimo, ter seveda točno vedeti, kaj res potrebujejo. Ravno to je naš namen, ciljna in ciljana pomoč: za Mimico na primer bundo št. 44. Ne čevljev št. 38 in ne starega lonca. Mimica potrebuje bundo, ki ji jo poskušamo najti. Dejstvo, da ste se lotili zbiranja pomoči za anonimne starostnike, ki smo jih spoznavali v njihovih
pretresljivih zgodbah, je res inovativen. Zakaj ste se odločili za tak pristop? Starostniki za nas niso anonimni, le v javnosti njihova imena niso znana. Ne zbiramo pa samo pomoči zanje, z zgodbami, ki jih objavljamo, želimo ljudi predvsem zbuditi, jim pokazati, kaj vse se lahko skriva za gubami gospe, ki komaj vleče vrečke iz trgovine, ali pa v gospodu, ki brska po smeteh. Z resničnimi zgodbami želimo ljudi spomniti, da so starostniki okrog nas, treba pa je prenehati samo obsojati in gledati stran. Ne nazadnje – tudi mi smo jim vsak dan bližje. Zakaj nočete izdati imen ljudi, ki nastopajo v teh zgodbah, in tudi ne tistih, ki jim sicer pomagate? Prihajam iz zdravstva, kjer je GDPR (varstvo osebnih podatkov, op. ur.) pomemben, ravno tako pa je pomembno zaupanje med bolnikom in zdravnikom. Zato nam je bilo nekako logično, da ne želimo z objavami še dodatno prispevati k stigmi. Kajti revščina je še vedno stigma. Kaj pa smo naredili, če uredimo nekomu življenje, nato pa celotni Sloveniji povemo, da jo je na primer oče zlorabljal. Tako samo še poglobimo propad. Ko smo začeli izvajati akcijo
»Enostavno je: odpreti oči, ne obsojati, pomagati.«
ZDRAVA PREHRANA
Čebelji med, sladilo in zdravilo
S
Čebelji med je bil pred stoletji v naših krajih skoraj edino sladilo. Sladkor iz trsa je sicer izum davnih Perzijcev in dobro znan v antiki, a se je v srednjem veku na evropskih tleh izgubil in je v praktično uporabo kot sladkor iz pese spet prišel šele ob koncu 1. stoletja. Še danes pa je med edino povsem naravno in nepredelano sladilo.
ladkor je bil vedno zelo drag in celo po drugi svetovni vojni ga sprva ni bilo veliko. Na primer moja mama je morala dati kar 5 kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. Danes je povsem drugače: sladkorja je v izobilju in v srednji Evropi posameznik poje kar 36 kilogramov sladkorja in samo kilogram in 400 gramov meda na leto. Marsikdo pa se ne zaveda, da beli oziroma rafinirani sladkor povzroča zdravstvene težave predvsem zato, ker ga pretirano uživamo, saj je skrit tudi v marsikaterem izdelku. Po drugi strani pa ima čebelji med ali strd, kot smo ga včasih poimenovali z lepo slovensko besedo, izpričane zdravilne učinke. Med so poznali in uporabljali že pred približno 15 tisoč leti, zato z gotovostjo trdimo, da spada med prva sladka živila. Menda so začeli načrtno čebelariti pred 4 tisoč leti v Egiptu in na Kreti. Na začetku novega veka, v 16. stoletju, so naši predniki na slovenskih tleh postali eni vodilnih čebelarjev v tedanji monarhiji. Anton Janša pa je bil uradni čebelar na cesarskem Dunaju ter je svoje široko vedenje o čebelarstvu in pomenu meda za človeka po nalogu cesarice Marije Terezije širil po celotnem imperiju.
Zakaj je med tako zdravilen? Vsebuje kar okoli 80 odstotkov pretežno grozdnega in sadnega sladkorja, nekaj je tudi trsnega sladkorja in maltoze. Od 15 do 20 odstotkov je vode. Vse drugo so organske spojine, aminokisline in acetilholin, ki pomirja in preprečuje pozabljanje. Med ima tudi vitamine in minerale. V njem so vitamini skupine B, in sicer B1, B2, B3, B 5, B 6, B 9, B12, in holin, inozitol ter vitamini A, D, E, K in C. Vsebuje tudi karotenoidne in flavo38 Vzajemnost / DECEMBER 2019
noidne snovi ter encime, hormone in protibakterijske in aromatične snovi. Nekaj je tudi organskih sadnih kislin: jabolčne, citronske, maslene, jantarjeve in drugih. Od mineralov je največ kalija, železa, bakra, mangana, fosforja, silicija, magnezija in natrija, v sledovih so tudi jod, selen, cink, krom in bor.
Protibakterijsko delovanje naj bi bilo posledica sicer zelo majhnih količin vodikovega peroksida. Ta nastaja s pomočjo encima glukooksidaza, ki razkužuje, ter glukonske kisline, ki je antibiotik in deluje predvsem na celice v ustih, žrelu in dihalnih poteh, bakterijam odteguje vodo in jih dobesedno zakrkne.
Med v ljudskem izročilu Medeno potico so ob veliki noči jedli kmetje, meščani in plemstvo. Kmetje so še v 19. stoletju za božič in veliko noč pripravljali medene potice in poseben medeni kruh, poprtnik. Z medom sta nadevani tudi šentlenartska gubanica iz okolice Čedada in ziljska ajdova pogača ali hedovec s Koroškega. Porabski Slovenci so na sveti večer jedli rezance z orehi, makom in medom. V Prekmurju so se obdarovali z medom v glinenih posodah. Ko so posode vračali, so vanje natrosili zvrhano mero žitnega zrnja, kar naj bi darovalcu prineslo srečo in blagoslov. V Rožu na Koroškem gredo na tri svete večere v čebelnjak poslušat, kako bučijo čebele. Če bučijo na božični večer, bo dobra spomladanska paša; če bučijo na silvestrovo, bo dobra poletna paša; če pa bučijo na svete tri kralje, bo izdatna ajdova paša.
Zlasti pri temnem medu je med aminokislinami tudi prolin, ki pomaga pri zdravljenju ateroskleroze. Vsebnost hranilnih snovi v medu se spreminja glede na ber, čebeljo pašo. Čebele v primerjavi z vsemi drugimi žuželkami selektivno nabirajo cvetni prah, prav zato lahko ločimo na primer kostanjev, ajdov, lipov, cvetni med in druge. Vsak izmed njih ima poleg splošnih lastnosti nekatere še bolj poudarjene lastnosti, zato so posamezne vrste meda še bolj primerne za zdravljenje na primer dihal, vnetij grla in podobno. Pri zdravljenju z medom ga je dobro kombinirati z jedmi, ki imajo vitamin C, torej z agrumi, pa tudi s peteršiljem, papriko in paradižnikom. Pri vnetih mandljih, kašlju in prehladih je dobro uživati sirup iz čebule in meda ter piti lipov čaj z medom.
Recept za medene kočevske panjičke Potrebujemo: 50 dag piškotnih drobtin / 30 dag medu / 20 dag masla / 2 žlici kakava / 1 dl ruma / med za nadev / po en piškot za podlago za vsak panjiček / nekaj belega sladkorja za posip Priprava: Zmešamo drobtine, med, maslo, kakav in rum in naredimo kroglico, ki jo damo v model (lahko tudi v kozarček za žgane pijače). V maso naredimo s prstom »luknjico« in vanjo nalijemo med. Na vrh položimo piškot. Obrnemo model in dobimo panjiček. Potrosimo s sladkorjem za posip.
Recept Justine Rauh, DPŽ Kočevske
Za hrano in zdravje Med je domače zdravilo za odrgnine. Zdravimo jih z mazilom, narejenim iz 9 delov meda in enega dela naribanega hrena. Med s hrenom je priporočljiv tudi za astmatike, ki pa ga morajo uživati vsak večer. Za opekline je dober obkladek z medom, proti gnojnim mozoljem pa je mešanica ene čajne žličke meda in 30 kapljic tinkture iz ameriškega slamnika. Med koristi tudi pri lepoti: odpravlja bledičnost, lišaje, luskavico, pege in ječmen pod očesom, zmanjšuje gube na obrazu in zdravi kraste. Med so od nekdaj uporabljali v ljudskem zdravilstvu. V Beli krajini
so zdravili otekle bezgavke na vratu; bolniku so okrog vratu privezali v platno zavito zmes meda in majarona, zdrobljenega v prah. Enako so storili tudi pri podplutbah ob udarninah. Nekoč so za zdravljenje gnojnih bul zmešali po dve žlici meda in mleka, dobro premešali in namazali prizadeto mesto. Če je nekdo izgubil glas, so mu pripravili zmes meda, zdrobljenega gorčičnega semena in surovega masla. Zoper kašelj in bolezni v prsih so naredili napitek iz kuhanega vina, meda, vinske rutice in timijana. Pri pljučnici so skuhali pest pšeničnih otrobov in tri pesti pljučnika, tekočino ohladili in prelili s ¾ litra piva in ¼ litra meda. To so precedili in uživali po tri žlice na dan. Zdravilna in krepčilna pijača, ki menda tudi izdatno odžeja, pa je skuhan ječmen na vodi, ohlajen in izdatno oslajen z medom. Ni treba posebej navajati, komu vse je med koristen, saj je za vse ljudi. Dobro pa je vedeti, da mora biti hladno pretočen in od enega čebelarja. Industrijski med, če ga lahko tako imenujemo, pa je mešan in z vseh vetrov, zato je po kakovosti slabši. Med uničujejo svetloba, vročina in daljše hranjenje.
Kanček znanosti Nemški znanstvenik Büdingen je leta 1925 odkril, da grozdni sladkor v medu pomaga iz telesa odplavljati strupe. Nekaj let pozneje pa je drugi nemški znanstvenik Schwab ugotovil, da med odstranjuje tudi hromeče in živčne strupe, ki se vežejo na presnovo grozdnega sladkorja v medu in izgubijo svojo strupenost. Če so toksične snovi topne v vodi, se brez presnove izločijo prek ledvic v seč. Toksini, topni v maščobah, pa se morajo v procesu razstrupljevanja najprej predelati v jetrih. Tam se pod vplivom presnovnih encimov spremenijo v netoksične snovi in naposled izločijo prek ledvic ali žolča v črevesje in naprej prek blata. Za dobro presnovno delovanje jeter potrebujemo poleg beljakovinske hrane še vitamine, minerale in dobre sladkorje. Prav med pa ima vse našteto: poleg fruktoze in glukoze tudi še veliko aminokislin, mineralov, vitaminov, organskih kislin, flavonoidov, fenolov, encimov in še veliko drugih snovi, zelo pomembnih za jetra. Med bi torej morali uživati, da bi se lažje razstrupili. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. FOTOGRAFIJE: IVAN MERLJAK
Vzajemnost / DECEMBER 2019
39
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
Najlepše fotografije nastanejo zjutraj in spontano
»Človek v življenju ničesar ne zamudi, vedno je na pravem mestu in z razlogom,« je prepričan Vinko Kukman, upokojenec in ljubiteljski fotograf iz Kanižarice pri Črnomlju, ki mu je najtežje obdobje v življenju uspelo prebroditi s pomočjo ljubezni do fotografiranja. Zadnja leta, odkar je v pokoju, je njegov konjiček postal način življenja. S fotoaparatom se pogosto poda na sprehod po njegovih najlepših kotičkih Bele krajine. »Zgodaj zjutraj je narava najlepša in najboljša svetloba za fotografiranje. Najlepše fotografije pa nastanejo spontano,« pove.
F
živeli blizu črnomaljske železniške postaje, pri železnici pa je bil zaposlen tudi njegov oče. »Vonj po žveplu in dimu, ki so ga izpuščale stare lokomotive, imam še vedno v nosu, tako kot vonj po razvijalcu in fiksirju iz šolske temnice,« pove Vinko.
izbranih fotografij Bele krajine pod naslovom Biseri v ogrlici narave. Njegovi najljubši kotički, kamor pogosto zahaja, so Mirna gora pa Kolpa, ki je lepa v celem toku in vseh letnih časih, ter druge belokranjske reke in potoki. Najbolj pri srcu pa so mu gozdovi, še posebej pragozdovi, kjer se na vsakem koraku čuti prvinskost gozdnega življenja. Omenja Rajhenavski pragozd, pred kratkim pa je s člani črnomaljskega fotokluba, kjer deluje od začetka, obiskal Krakovski gozd.
Ekološka pohvala breza S svojimi fotografijami in zapisi pritegne veliko ljudi, nekateri ga sprašujejo, kje so ti lepi kotički. Čeprav so v naši neposredni bližini, jih niti ne opazimo. Večkrat pa opozarja tudi na neodgovoren odnos do narave, razkriva črna odlagališča ali druge nečedne posege ljudi v naravo. Ob svetovnem dnevu Zemlje mu je črnomaljska občina letos podelila ekološko pohvalo breza za njegov prispevek k varstvu narave, saj skozi fotografski aparat odpira oči in opozarja na malomaren odnos človeka do narave. Ob tej priložnosti je v kulturnem domu pripravil razstavo
Ključ od šolske temnice
FOTO: JANI PAVLIN
otografije sproti objavlja na družabnem omrežju Facebook, kjer ima javno dostopen profil, v lokalnem časopisu Belokranjec ima že leta svojo rubriko, sodeloval pa je tudi z Dolenjskim listom in spletno stranjo Lokalno.si. Njegova posebnost je, da fotografije pogosto opremi tudi s podatki in razlago, za kateri pojav gre. Letos jeseni je tako na Facebooku objavil več fotografij ptic selivk, najbolj pa so ga prevzeli žerjavi. Vinko je zapisal, da so jate štele tudi po več kot 200 ptic, nase pa niso opozarjale le z glasnim oglašanjem, ampak tudi z obliko jate med letenjem. Fotografiral jih je, kako letijo v obliki klina. Za lažje letenje ptica izkorišča zavetrje ptice pred seboj, le vodilna ptica v jati ne more prihraniti energije, zato se izmenjujejo, je ob fotografijah razložil Vinko. Rad fotografira tudi vlake, navezanost nanje izhaja iz otroštva, saj so
Vinko Kukman pri fotografiranju v Krakovskem gozdu. 46 Vzajemnost / DECEMBER 2019
Redno zahaja v nekdanjo kočevarsko vasico Ponikve blizu Mirne gore. Že desetletja je prazna in zapuščena, poskrbljeno je le za redno košnjo trave. V vasi so izvir vode in dva jezerca, ki so jih tedanji prebivalci naredili za potrebe obratovanja žage, njeni ostanki so vidni še danes. Vinko pravi, da so Ponikve zanimive tudi po botanični plati, tam raste veliko posebnih rastlin in staro sadno drevje, ki so ga zasadili še Kočevarji. Tu imajo svoj raj tudi divje živali. Vprašam ga, ali tudi medved. Tudi, mi odgovori in na moj prestrašeni pogled takoj doda, da veliko več ljudi »poškoduje« klop kot medved. O naravi in gozdu se je veliko naučil od upokojenega gozdarskega inženirja Jožeta Vidervola, s katerim sta pred leti obhodila dobršen del slovenskega sredogorja in visokogorja. Vinkova ljubezen do fotografije sega v osnovnošolska leta. K fotografskemu krožku ga je povabil učitelj
IZ ZGODOVINE
Zimske radosti neke mladosti
K
To je zgodba otrok iz ene same vasi pod Snežnikom, zgodba o pristnem otroškem veselju, ki ga ni pokvarilo pomanjkanje opreme in pripomočkov – nasprotno, še podžgalo je ustvarjalnost in iznajdljivost, ki sta tisto prvo nadomestili. Le kaj je botrovalo temu, da so v eni sami vasi razvili več tipov doma izdelanih drsalk in celo organizirali smučarska tekmovanja? Nedvomno najprej naravne danosti.
oseze so obcestna vas, ki leži severno od toka reke Reke, ki je do regulacije struge poplavljala (po domače jo imenujemo Velika voda, verjetno prav zaradi omenjenih pojavov), in na ilovnatih plasteh, ki posledično zadržujejo vodo. Tako je nekoč območje, imenovano Podrčije, vsako zimo zamrznilo in ustvarilo naravno drsališče, segajoče skoraj do sosednje vasi. Prvi poskusi drsanja na ledu so bili zelo preprosti – le podrsavanje s čevlji po ledu. Če so bili čevlji podkovani in z žeblji, je šlo toliko hitreje. Iz tega se je razvila prav posebna disciplina – drsanje na zalet, ki je med fanti vzbudilo tekmovalni duh, saj je bilo drsanje na splošno moška domena; tekmovali so, kdo bo dlje pridrsal. Glede tekmovališč niso bili izbirčni, v poštev so prišli tudi dolgi jarki med njivami, ki so prvi zamrznili in služili tudi za preizkus trdnosti ledu.
Hokej na ledu – kdor ni imel drsalk, je bil pač v čevljih.
Detajl »montažnih« drsalk
Drsanje na sankah Verjetno najbolj nenavadna oblika, ki je na mestnih drsališčih ne bomo nikoli srečali, je drsanje na sankah. Tudi sama sem sankanje na ledu preizkusila v otroštvu. Neko zimo je reka Reka zaledenela in preizkušali smo led na predelu, imenovanem Pri Korenu, ki je bil še bolj znan kot poletno kopališče, kamor so prihajali na kopanje tudi iz Ilirske Bistrice. Podrčije so bile namreč sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja meliorirane, zato tam drsanje ni bilo več mogoče. Ker pa so sani na ravnem bolj statična oprema, so potrebovale dodatni pripomoček – par šil za odrivanje. Šilo je bila krajša palica, v katero je bil zabit žebljiček brez glavice, ki so ga zašilili. Seveda so bile prve sanke domače izdelave, in sicer iz deščic, imele pa so nekaj, česar kupljene niso imele – zavore. Šilo je služilo za odrivanje tudi pri drsanju s prvimi doma izdelanimi drsalkami. To so bile deščice oziroma ploščki z usnjenim pasom, ki si si jih nataknil na noge kot natikače. Na podplatu sta bili napeljani dve vzporedni žički. Šilo je držal drsalec med nogama, v višino mu je segalo do brade in služilo mu je tudi za zaviranje.
Tudi na saneh se lahko drsa.
Naslednji tip so predstavljale drsalke iz lesene osnove, ki je v preseku tvorila narobe obrnjen trikotnik. Spodnji vogal trikotnika je bil obdan z žico ali pločevino, za pričvrstitev na nogo pa je drsalka imela pasek ali dva z zaponko. Iz žice so domiselni Koseščani razvili celo dva tipa drsalk – iz debelejše ali tanjše žice so oblikovali dve vzporedni rezilci, ki so si jih na noge pritrdili z vrvico. Edine, ki so se v vasi ohranile do današnjih dni, so »montažne« drsalke, ki so pravzaprav že prave industrijske drsalke, le da niso s čevlji v enem kosu – rezila je treba pričvrstiti na čevelj. Prvi so jih dobili mesarjevi otroci – Pucovi. Njihov sedanji lastnik Stojan Jagodnik je ugotovil, da najbolje stojijo na zelo starih čevljih, takšnih, ki imajo podplat iz večslojnega usnja. BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:
Sabina Stambulić Pugelj
Vzajemnost / DECEMBER 2019
77
VRT IN DOM
Božične lončnice malo drugače Če želite med prazniki svoje stanovanje okrasiti malo drugače, lahko to naredite s sobnimi rastlinami, ki so v tem letnem času nekaj posebnega.
B
ožična zvezda je prav gotovo favorit med prazničnimi lončnicami. Nekaj posebnega med njimi je Euphorbia pulcherrima 'Christmas Mouse'. Nova sorta božične zvezde ima nenavadno mehak videz listov. Njena posebnost so rdeči cvetovi v obliki zvezde, ki jih najprej opazimo na rastlini. Vendar to ni njen pravi cvet, ampak so v krogu nanizani obarvani listi, ki jim vrtnarji pravimo brakteje. Drobcene rumene cvetove skriva v sredini braktej. Če dobro pogledate, njeni nepravi rdeči cvetovi spominjajo na mišja ušeska, tako je tudi dobila svoje marketinško ime 'Christmas mouse' (božična miška). Tudi ta je – kot vse druge božične zvezde – nežna rastlina, ki potre-
FOTO: WWW.SELECTA-ONE.COM
»Povešena« Ciklama
Božična zvezda - božična miška 90 Vzajemnost / DECEMBER 2019
buje nekaj oskrbe. Namenite ji svetlo mesto brez prepiha. Ugaja ji temperatura med 16 in 22 stopinjami Celzija. Pazite, da jih ne boste prekomerno zalivali. Ciklama je pri nas priljubljena lončnica, pa naj bo bele barve kot sneg ali rdeča kot božič. Žlahtnitelji se radi poigravajo z iskanjem novosti. Ciklami na fotografiji (Cyclamen 'Petticoat') imata zelo zanimivo postavljene cvetove. Ti, namesto da bi se pokončno dvigali nad kompaktno zeleno listno maso, visijo na pecljih in so obrnjeni navzdol kot mali dežniki. Listi ciklam imajo vzorce, ki se lepo podajo k novoletnim dekoracijam. Gojite jih na svetlem mestu daleč od radiatorjev. Pred ponovnim zalivanjem se mora zemeljski substrat posušiti, saj jim prekomerno zalivanje zelo hitro škodi. Če ste se naveličali pospravljanja iglic, ki v toplem stanovanju padajo z božičnega drevesca, poiščite nadomestilo. Še posebej zanimiva je sobna lončnica Araucaria heterophylla ali sobna smreka. Včasih jo imenujejo tudi zvezdasti bor in živo božično drevo. Ne preveč dob-
Sobna smreka
ro poznana zelena lepotica lahko popolnoma nadomesti klasično božično drevo. Je zelo počasi rastoč iglavec, ki v naravi doseže tudi do 60 m. Brez skrbi, v notranjih prostorih ostaja manjše drevo. Uspeva tudi pri nižjih temperaturah (do 5 stopinj Celzija), zato jo lahko uporabimo tudi za krasitev prostorov z manj ogrevanja. Lončnice, ki so nekaj posebnega, postavimo v okrasne lonce, ki naj bodo umirjene barve in oblike. Le tako bomo poudarili njihovo posebnost. Manjše lončnice lahko uporabimo za dekoracijo mize. V tem času že raste božično žito in na mizi gori prva adventna svečka. Prostor, ki ga želimo okrasiti, lahko uredimo naenkrat ali pa ureditev tedensko spreminjamo. Ne pozabimo, da so praznične lončnice primerno darilo za vse tiste, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo več iz stanovanja. BESEDILO IN FOTOGRAFIJI:
Branka Urbanija Juvančič
NEGA
Naravno proti hladnim nogam
Občutek, da nas zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.
N
ormalno je, da imamo mrzle noge, kadar je hladno, pa tudi, da noge in roke postanejo mrzle, kadar smo pod stresom ali imamo velike skrbi. Če pa vas kar naprej zebe v noge, to omenite zdravniku, ker je mogoče, da so vzrok zdravstvene težave, največkrat oslabljen krvni obtok, slabokrvnost ali sladkorna bolezen. Nožna kopel z grenko soljo Namakanje nog v slani mlačni vodi ogreje noge, sprosti napetosti v telesu, učinkuje proti krčem in rahlo uspava. Grenka sol (imenuje se tudi magnezijev sulfat, epsomova sol in ledena sol) je na prodaj v lekarnah in drogerijah. Po okusu je slano-grenka, po videzu igličasta. Za nožno kopel dodamo v posodo za umivanje nog eno kavno skodelico soli. Noge namakamo 20 minut, najbolje pred spanjem. Nožna kopel naj na začetku ne bo prevroča. Toplo vodo raje dolivamo postopoma, vendar nikoli tako, da imamo med nalivanjem noge v vodi, da se ne bi opekli. Če nimamo grenke soli, uporabimo morsko sol. V kopel lahko dodamo tudi nekaj kapljic evkaliptovega ali sivkinega eteričnega olja. Knajpanje Knajpanje nog pospešuje krvni obtok. Noge izmenično oblivamo s hladno in toplo vodo. Ob topli vodi se vene razširijo, ob mrzli se spet skrčijo. Vendar pa bodimo pri tem pozorni do svojega telesa. Temperaturo vode spreminjamo počasi in le toliko časa, dokler nam še prija. Masaža z domačim masažnim oljem Masaža proti mrzlim nogam je še posebno učinkovita pred spanjem. Noge si lahko masirate sami, če ste dovolj okretni, sicer naj vam noge zmasira nekdo od domačih. Natrite si (tople!) dlani z olivnim ali sezamovim oljem, primite se za podplat z obema rokama, nežno ga stisnite in delajte
krožne gibe s palci. Potujte čez gležnje in nart proti prstom na nogah. Prisluhnite svojemu telesu, kje mu masaža godi. Namesto olivnega olja lahko uporabite tudi katero drugo rastlinsko olje, ki mu dodate nekaj kapljic naravnega evkaliptovega ali brinovega esencialnega olja. Ogreli si boste noge, pospešili krvni obtok in spodbudili imunski sistem. Na koncu nog ne spirajte, ampak obujte tople in mehke bombažne nogavice z ohlapnim patentom. Akupresura Akupresurna točka, ki pomaga proti hladnim nogam, je med palcem in kazalcem na vrhnji strani noge. Pritisnite to točko s palcem roke in zadržite pritisk od 2 do 5 minut. Pritiskanje akupresurne točke lahko kombinirate z masažo nog, knajpanjem in solno kopeljo. Pa še nekaj: če vas pogosto zebe v noge, imate morda navado, da nosite hkrati dva para nogavic. Preverite, ali je obuvalo še vedno dovolj široko, saj vas v noge lahko zebe tudi, če imate pretesno obuvalo ali pretesne nogavice, ki ovirajo pretok krvi. Ingver, česen, kajenski poper in zeleni čaj Ingver krepi imunski sistem, a tudi pogreje. Pripravimo si topel ingverjev čaj ali toplo ingverjevo limonado (veliko ingverja dodamo v limonado z medom), narežimo nekaj korenine v kopel za noge. Lahko pa ga narežemo na tanke lističe in položimo na kos kruha, namazan z maslom. Tudi česen zanesljivo ogreje. Za učinek bi morali zaužiti 4 ali 5 strokov. Kajenskega popra pa ni treba zaužiti, ampak pomaga že stik njegovih sestavin s kožo (predvsem kapsaicina, alkaloida, ki daje pekoč občutek). V vsako nogavico ga natrosimo približno polovico čajne žličke in nato nogavice obujemo. Lahko pa enako količino primešamo olju in si z mešanico zmasiramo noge. Ali pa naredimo
malo več mešanice olja in kajenskega popra in jo vlijemo v prazen lonček za kremo. Postavimo ga v hladilnik, da bo nastala gosta zmes – domači balzam za tople noge. Balzam za tople noge lahko enako pripravimo tudi z ingverjem. Lahko bi ga pripravili tudi s česnom, če vas ne moti vonj. Zeleni čaj spodbuja krvni obtok in zato ogreje noge. Za dober učinek popijemo dve ali tri skodelice na dan. Lahko pa 2 ali 3 čajne vrečke položimo v kopel za noge. Prava prehrana in zdrav način življenja Mrzle noge so lahko znak, da nam primanjkuje magnezija. Obogatimo svojo prehrano s špinačo, brokolijem, bučnimi semeni, sezamovi semeni in mandlji. Tudi hrana z omega-3 bo koristila, saj poskrbi za zdravje ožilja in s tem za boljši krvni obtok. Privoščimo si več modrih rib in lososa. Mrzle noge so lahko tudi posledica slabokrvnosti. Proti njej uživamo več hrane, bogate z železom, kot so datlji, soja, jabolka, olive, leča, grah, rozine, suhe marelice in jetrca – svinjska ali telečja. Enako kot prehrana je pomembno tudi redno gibanje. Če pa težko hodimo, vsako uro nekaj minut migajmo s prsti na nogah, krožimo s stopali ter jih krčimo in iztegujmo. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA:
Maja Črepinšek
Vzajemnost / DECEMBER 2019
93
IZ KOŠKA ROČNIH DEL
Spiralne nogavice
Spiralne nogavice običajno pletemo. Pa se naučimo, kako jih skvačkati. Ker gre delo hitro »od kvačke«, boste s spiralnimi nogavicami ali dokolenkami razveselili svoje drage že pod božično smrečico, najkasneje pa pod novoletno jelko. Prstna konica: Najprej kvačkamo prstno konico: v zanko skvačkamo 6 polšibičnih petelj. Kroga ne sklenemo s polgosto petljo, pač pa kvačkamo v spiralni obliki po vzorčni risbi. Skvačkamo toliko krogov oziroma petelj, kolikor jih potrebujemo (glej tabelo). Spiralni rebrasti vzorec: Kvačkamo ga v zadnji krog prstne konice. Da bo vzorec
narahlo vleklo v levo, po drugi rebrasti spirali (= 3 reliefne petlje spredaj), ko preidemo spet na polšibične petlje, prvo petljo preskočimo in na naslednjih 3 petljah kvačkamo po 1 polšibično petljo. Prvo reliefno petljo tako pokvačkamo dvakrat: najprej z zadnjo polšibično petljo, nato s prvo reliefno petljo. Spiralni rebrasti vzorec kvačkamo s
ponavljanjem vzorčne enote (VE) do želene višine. Za raven zaključek nogavice kvačkamo namesto predzadnje polšibične petlje eno gosto petljo, namesto zadnje polšibične petlje pa eno polgosto petljo. Delovno nitko strgamo, jo prevlečemo skozi petlje in zadelamo na notranji strani nogavice.
Delovni znaki: = krog iz nitke = polšibična petlja = reliefna petlja spredaj: kvačkamo šibične petlje, le da kvačko vbadamo spredaj od desne proti levi okoli stebrička spodnje petlje.
VE
Vzorec prstne konice
Vzorec spiralno rebrastega vzorca
TABELA VELIKOSTI ZA SPIRALNE NOGAVICE Poskusni vzorček: 23 petelj in 17 vrst polšibičnih petelj s kvačko št. 2,5–3 da kvadrat s stranico 10 cm. VELIKOSTI NOGE
ŠTEVILO PETELJ V KROGU
DOLŽINA NOGAVICE OD PRSTNE KONICE (v cm)
Dojenčki
24
12 do 20
20 do 25
30
15 do 23
26 do 31
36
20 do 28
32 do 37
42
25 do 33
38 do 42
48
30 do 38
43 do 48
54
35 do 43
Kvačkanje spiralno rebrastega vzorca v prstno konico
Vzajemnost / DECEMBER 2019 107