Temporary Disabled. :) please Go back Ogled vira Budimpešta - Wikipedija, prosta enciklopedija www.fgks.org » Address: [go: up one dir, main page] Include Form Remove Scripts Accept Cookies Show Images Show Referer Rotate13 Base64 Strip Meta Strip Title Session Cookies Pojdi na vsebino Glavni meni Glavni meni prestavi v stransko letvico skrij Navigacija Glavna stranNaučite se urejatiIzbrani člankiNaključna stranZadnje spremembe Skupnost PomočPod lipoPortal skupnostiStik z namiDenarni prispevki Iskanje Išči Videz Ustvari račun Prijava Osebna orodja Ustvari račun Prijava Strani za neprijavljene urejevalce več o tem PrispevkiPogovorna stran Ogled vira Budimpešta Dodaj jezike StranPogovor slovenščina PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Orodja Orodja prestavi v stransko letvico skrij Dejanja PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Splošno Kaj se povezuje semPovezane spremembePosebne straniPodatki o straniPridobi skrajšani URLPrenesi kodo QRPredmet v Wikipodatkih Videz prestavi v stransko letvico skrij ← Budimpešta Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia. Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected . Začetek blokiranja: 01:16, 24. april 2022 Pretek blokiranja: 01:16, 24. december 2024 Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16. Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov. V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki. Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. {{Infopolje Naselje | name = Budimpešta | official_name = Budapest | settlement_type = Mesto | image_skyline = BudapestMontage.jpg | image_flag = Flag of Budapest (2011-).svg | image_shield = Coa Hungary Town Budapest big.svg | pushpin_map = Madžarska | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | latd = 47 |latm = 28 |lats = 19 |latNS = N | longd = 19 |longm = 03 |longs = 01 |longEW = E | coor_pinpoint = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | map_caption = Lega Budimpešte na Madžarskem | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_type1 = | subdivision_name = [[Madžarska]] | subdivision_name1 = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Gergely Karácsony ([[Dialog za Madžarsko|PM]]) | area_magnitude = 1 E8 | area_total_km2 = 525,16 | area_urban_km2 = 2538 | area_metro_km2 = 7626 | population_footnotes =<ref name="ksh.hu">{{navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/hun/hnk/hnk_2012.pdf |title=Gazetteer of Hungary, Hungarian Central Statistical Office, 2012 |access-date=2 October 2013}}</ref><ref name="Budapest City Review">{{navedi splet|url=http://www.euromonitor.com/budapest-city-review/report |title=Budapest City Review |publisher=Euromonitor International|date=December 2017 |access-date=8 May 2014}}</ref> | population_total = 1.752.286<ref name="Population18">{{navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wdsd001.html |title=Population by type of settlement – annually|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=12 April 2016|access-date=12 April 2016}}</ref> | population_rank = 1. (9. v EU]]) | population_urban = 2.997.958<ref name="Urban area population – Budapest">{{navedi splet|url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en|title=Functional Urban Areas – Population on 1 January by age groups and sex – 2019|publisher=[[Eurostat]]|year=2020|access-date=18 November 2019}}</ref> | population_metro = 3.011.598<ref name="appsso.eurostat.ec.europa.eu show">{{navedi splet |url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=met_pjanaggr3&lang=en |title=Metropolitan Area Populations |publisher=Eurostat |date=21 October 2019 |access-date=18 November 2019}}</ref> | population_as_of = 2017 | population_density_km2 = 3388 | blank2_info = [[GDP per capita)]] = 36.118 USD | blank3_info = 0.901<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/HUN/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0&years=2018|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org}}</ref> | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | elevation_max_m = 527 | elevation_min_m = 96 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1011–1239 | area_code_type = | area_code = 1 | iso_code = HU-BU | website = [http://english.budapest.hu/ budapest.hu] |footnotes = {{designation list |embed = yes |designation1 = WHS |designation1_offname = Budimpešta, vključno s promenadami na bregovih reke Donave, gradom Buda in njegovo okolico in avenijo Andrássy |designation1_date = 1987 <small>(11. zasedanje)</small> |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/400 400] |designation1_criteria = (ii)(iv) |designation1_type = Kulturno |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Budimpešta''' ({{Jezik-hu|Budapest}}, češko in slovaško ''Budapešť'') je glavno mesto [[Madžarska|Madžarske]] in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke [[Donava|Donave]]. Nastalo je z združitvijo [[Budim]]a in [[Óbuda|Obude]] na desni (zahodni) in [[Pešta|Pešte]] na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna [[županija]], ki je v celoti obkrožena z županijo [[Pešta (županija)|Pešta]]. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto [[Érd]]), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta. == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke]] najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v [[kamena doba|kameni dobi]]. Pozneje je na mestu današnje [[Óbuda|Óbude]] [[Kelti|keltsko]] pleme [[Evariski]] ustanovilo majhno naselbino ''Ak-Ink'' ('bogate vode'). Na njenih temeljih so [[Rimljani]] leta 89 ustanovili naselje ''Aquincum'', ki je leta 106 postalo glavno mesto [[Panonija (rimska provinca)|province Panonija]] in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje [[Pešta|Pešte]] (ob levem bregu [[Donava|Donave]]) je stalo mesto ''Contra aquincum'' (ali ''Trans Aquincum''). V 5.stoletju, obdobju [[Huni|Hunov]], je kralj [[Atila]] zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli [[Ogri]] in postopoma so do leta 1873 nastala samostojna mesta Stari Budim (''[[Óbuda]]''), [[Budim]] (''Buda'') in [[Pešta]] (''Pest''). [[Slika:Szent Istvan Templum.jpg|thumb|150px|Szent Istvan Templom]] Leta 1241 so [[Mongoli]] napadli Pešto in prek zamrznjene [[Donava|Donave]] še [[Budim]]. Zaradi tega je dal kralj [[Béla IV. Ogrski]] utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Ogrske. V tem času, ko so [[Anžuvinci|anžuvinski]] kralji širili [[trgovina|trgovino]], se je močno razvilo. Budim je doživel razcvet v času [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in še zlasti [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki je dal sezidati [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[palača|palačo]] in ustanovil [[knjižnica|knjižnico]]. [[Turki]] so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]]. Budim so zasedli leta 1541. Prestolnica se je preselila v ''Pozsony'' (današnjo [[Bratislava|Bratislavo]]), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli [[Habsburžani]], je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala, le nad termalnimi vrelci so nastala kopališča. Največji razcvet v tem času je doživela Pešta, od leta 1723 tudi sedež uprave ogrskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz ''Nagyszombata'' (današnje [[Trnava|Trnave]]) preselila univerza, ki se je leta 1784 preselila v Pešto. Leta 1784 se je prestolnica iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času [[grof]]a [[István Szécheny|Istvána Széchenyja]] so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo. Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slika:Lajos-Kossuth.JPG|thumb|right|150px|Lajoš Kossuth, spomenik pri madžarskem parlamentu v Budimpešti]] Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala, mesto je postalo prometno vozlišče države, leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, pa je kot drugo mesto na svetu (za [[London]]om) dobilo [[podzemna železnica|podzemno železnico]]. Razvoj mesta je zaustavila [[prva svetovna vojna]], po kateri je postalo prestolnica neodvisne, vendar s [[trianonska pogodba|trianonsko pogodbo]] močno okleščene Madžarske. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so leta 1944, po strmoglavljenju [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]], mesto zasedli [[Nemci]] in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih [[Judje|Judov]]. Precej škode so povzročila tako bombardiranja [[Združene države Amerike|ameriških]] [[bombnik]]ov kot obleganje [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ki je [[13. februar]]ja osvobodila mesto. Leta 1956 je izbruhnila [[madžarska protikomunistična vstaja]], ki jo je sovjetska vojska z ogromno premočjo krvavo zatrla. Ubitih je bilo več deset tisoč ljudi, madžarskega predsednika [[Imre Nagy]]a, ki se zatekel v Jugoslovansko ambasado (zraven Trga Herojev), je takratna jugoslovanska vlada izdala Sovjetom, ki so ga na tajnem procesu obsodili na smrt ter ga kmalu zatem usmrtili. Madžarska je tako ostala komunistična država in tudi članica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] še dobrih 30 let, kar je negativno vplivalo na njen razvoj, kot tudi na razvoj Budimpešte. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom enako gospodarstvu [[Avstrija|Avstrije]], je bilo leta 1989 neprimerljivo slabše in je na nižjem nivoju še danes. Po letu 1956 je novi, Sovjetski Zvezi naklonjeni predsednik [[János Kádár]] z dovoljenjem SSSR uvedel reforme, ki so dokaj sprostile do tedaj trdi komunistični sistem. Tako so Madžari kot prvi izmed komunističnih držav imeli dostop do raznih naprednejših dobrin. Sprostitev se je poznala tudi po nekoliko bolj sproščenem vzdušju kot drugje, npr. prosta potovanja po državi in v druge komunistične države, itd. Glavni razlog za te spremembe je bil strah pred ponovno vstajo madžarskega ljudstva proti komunizmu. Tako je bila Madžarska (posebej Budimpešta) najbolj svobodna komunistična država razen Jugoslavije (ta je bila na veliko višjem nivoju »svobode«). Leta 1950 so mesto povečali s priključitvijo številnih okoliških naselij. Večino vojnega razdejanja so uspeli odpraviti z obsežnimi obnovitvenimi deli v 1950-ih in 1960-ih letih. Leta 1956 je bila med vojaško intervencijo sovjetske Rdeče armade, ki je zatrla poskus madžarske demokratizacije in nevtralizacije, močno poškodovana. Že pred propadom komunističnega režima je potekala intenzivna obnova mesta. Budimpešta je sedež 17 univerz, med njimi so največja in najstarejša madžarska univerza ''Eötvös Loránd Tudományegyetem'' (ustanovljena 1635'','' tako kot) katoliška univerza ''Pázmány Péter Katolikus Egyetem'' ''- PPKE''), Korvinova univerza (''Budapesti Corvinus Egyetem''), Ekonomska univerza, Glasbena akademija Franza Liszta (''Liszt Ferenc Zeneművészeti Egyetem''), ustanovljena 1875, do nedavnega pa tudi zasebna Centralnoevropska univerza (CEU), ki jo financira [[George Soros]]. == Deli mesta == Budimpešta se razteza ob obeh bregovih [[Donava|Donave]], ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 [[okrožje|okrožij]], vsako okrožje je [[občina]]. Na desnem bregu je nekdanje samostojno mesto [[Budim]] (''Buda'') in severno od njega Stari Budim (''[[Óbuda]]''). [[Pešta]] je ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj [[otok]]ov. Severno od mestnega središča sta ''Margit-sziget'' (Margaretin otok, poimenovan po hčeri [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]], ki je živela v otoškem dominikanskem [[samostan]]u iz leta 1251), danes priljubljen [[park]] in [[rekreacija|rekreacijsko]] središče, in ''Óbudai-sziget'' (Starobudimski otok), na otoku ''Csepel-sziget'' južno od mestnega središča je danes rečno tovorno [[pristanišče]]. {{wide image|Panorama budapest.jpg|1024px|Panoramski posnetek Pešte}} == Znamenitosti == ==== Budim ==== [[Slika:Lovski vodnjak1.jpg|150px|thumb|Lovski vodnjak na Budimskem gradu]] [[Slika:Stolp grad Budim.jpg|150px|thumb|Stolpič budimskega gradu]] * Grajski hrib (''Várhegy''), kjer so glavne mestne znamenitosti in je bil leta 1987 vpisan na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam svetovne dediščine: ** '''[[Budimski grad]]''' je najprej sezidal [[Sigismund Luksemburški]], povečal ga je [[Matija Korvin]], [[Marija Terezija]] mu je dala [[barok|baročno]] podobo, po požaru leta [[1848]] so ga ponovno zgradili v letih 1894–1906. Danes je v njem Narodna galerija z deli madžarskih slikarjev in kiparjev. ** '''[[Matijeva cerkev, Budim|Matijeva cerkev]]''' (''Mátyás templom''), ki jo je leta 1269 prvi postavil Béla IV., za njim so jo v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu večkrat prezidali, [[Matija Korvin]] je dal postaviti jugozahodni stolp. V cerkvi, ki je služila nemško govorečim prebivalcem, so kronali madžarske kralje. Turki so jo leta 1536 požgali in na njenem mestu postavili [[mošeja|mošejo]], do leta 1869 pa so jo rekonstruirali v prvotni gotski obliki. V triladijski cerkvi, katere notranjost je s [[freska]]mi poslikal [[Bertalan Székely]] je pokopan kralj [[Béla III.]] ** '''[[Ribiška trdnjava]]''' (''Halászbástya'') je v neoromantičnem slogu nastala leta 1901, po načrtih [[Frigyes Schulek|Frigyesa Schuleka]]. Trdnjava je dobila ime po [[ceh]]u ribičev, ki so v [[Srednji vek|srednjem veku]] branili tukaj stoječe mestno obzidje, ter po ribji tržnici v bližini. ** spomenik prvega madžarskega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]], ki ga je leta 1906 postavil [[Alajos Stróbl]]. ** '''[[Sándorjeva palača, Budimpešta|Sándorjeva palača]]''' poleg kompleksa Budimskega gradu v starodavnem grajskem okrožju, od leta 2003 je uradno prebivališče in delovni prostor predsednika Madžarske. * [[Citadela]] stoji na Gellértovem hribu (''Gellérthegy''), kjer so Habsburžani leta 1851 na mestu nekdanje zvezdarne zgradili to [[trdnjava|trdnjavo]], namenjeno lažjemu dušenju nemirov po porazu Madžarov v boju za neodvisnost v letih 1848–1849. Leta 1947 so tam postavili ''spomenik svobode'', delo Zsigmonda Kisfaludy Strobla, v spomin na [[Sovjetska zveza|sovjetske]] vojake, ki so osvobodili mesto. Po političnih spremembah v 1990-ih so odstranili napise v [[ruščina|ruščini]] in [[kip]]e vojakov ter spomenik preimenovali v ''spomenik neodvisnosti''. ==== Pešta ==== [[Slika:Budapest Parliament 4604.JPG|thumb|right|200px|Madžarski parlament ob reki [[Donava|Donavi]].]] [[Slika:Szent Istvan templum by Night1.jpg|thumb|right|200px|Cerkev sv. Štefana v Pešti]] * [[Stavba madžarskega parlamenta|Parlament]] (''Országház''), zgrajen med letoma 1885 in 1904 v [[neogotska arhitektura|novogotskem]] slogu po načrtih [[Imre Steindl|Imreja Steindla]] je ena najbolj znanih budimpeštanskih znamenitosti. Zgradba je dolga 268 metrov in ima mogočno kupolo. Ob dokončanju gradnje je bil največji parlament na svetu. * Cerkev sv. Štefana (''Szent István templom'') v [[neorenesančna arhitektura|neorenesančnem]] slogu so pričeli graditi leta 1851 po načrtih [[József Hild|Józsefa Hilda]]. Dokončali so jo leta 1905. Gre za največjo cerkev v mestu. * Državna opera (''Állami Operaház'') je nastala v letih med 1875 in 1884 po načrtih [[Miklós Ybl|Miklósa Ybla]]. Freske v notranjosti so delo najboljših madžarskih slikarjev tistega obdobja. V prostoru za gledalce je stropna slika [[Olimp]]a [[Károly Lotz|Károlyja Lotza]] * Trg junakov (''Hősök tere''), postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], na kar spominja spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36 m visok [[steber]] s kipom [[nadangel Gabrijel|nadangela Gabrijela]] na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih [[kolonada]]h so kipi pomembnih madžarskih kraljev, [[Sedmograška|sedmograških]] knezov in borcev za svobodo. * Mestni park (''Városliget'') za Trgom junakov, kjer stoji kopija sedmograškega gradu ''Vajdahunyad'' (danes [[Hunedoara]] v [[Romunija|Romuniji]]). V njem je kmetijski muzej. V parku so še znamenito kopališče ''Széchenyi Fürdő'', [[živalski vrt]], [[cirkus]] in [[zabaviščni park]]. === Mostovi === {{glavni|Seznam mostov v Budimpešti}} Budim in Pešto povezujejo številni mostovi prek Donave. Med boji 2. svetovne vojne so vsi bili porušeni in po vojni obnovljeni. V mestnem središču so pomebni naslednji mostovi: * [[Széchenyjev verižni most]] (''Szécheny lánchíd'') je najstarejši most čez [[Donava|Donavo]] ter pravi simbol Budimpešte. Zgradili so ga leta 1849 po načrtih Angležev Tierneyja Williama in Adama Clarka. Proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ga je nemška vojska ob umiku razstrelila, novega, 1 meter širšega od starega, pa so odprli leta 1949, natanko 100 let po prvi otvoritvi. * [[Elizabetin most]] (''Erzsébet híd'') je bil zgrajen med letoma 1897 in 1903, imenuje se po kraljici Elizabeti, ženi [[Franc Jožef|Franca Jožefa]]. * [[Margaretin most]] (''Margit híd'') (iz let 1872–1876) ima še odcep na južni konec Margaretinega otoka * [[Árpádov most]] (''Árpád híd'') ima tudi odcep na severni konec Margaretinega otoka. Prečka tudi južni konec Starobudimskega otoka, vendar nima povezave z njim. == Kultura == * [[Vojni muzej v Budimpešti]] == Prometna infrastruktura == === Letališče === Mednarodni letališči ''Ferihegy 1'' in ''Ferihegy 2'' sta vzhodno od mesta. Letališče ''Ferihegy 1'' se je zadnja leta uporabljalo le za tovorni in vojaški promet, sedaj pa je ponovno odprto za t. i. čarterske lete in nizkocenovne prevoznike. Novejše letališče ''Ferihegy 2'' ima dva terminala in sicer Ferihegy 2A ter Ferihegy 2B. Uporablja se kot glavno mednarodno letališče za potniške prevoze. === Cesta === Iz Budimpešte vodijo [[avtocesta|avtoceste]] na vse konce države: * [[M0]], obroč okoli Budimpešte, znan tudi kot »cesta smrti«, zaradi mnogih smrtnih nesreč, ki so predvsem posledice izredno slabega stanja, ki pa se zadnja leta močno izboljšuje. Obroč okoli celotne Budimpešte še ni v celoti sklenjen. * [[M1 (avtocesta)|M1]] na zahod proti [[Dunaj]]u in [[Bratislava|Bratislavi]] * [[M7]] na jugozahod proti [[Blatno jezero|Blatnemu jezeru]] in naprej proti [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Slovenija|Sloveniji]] (M70), * [[M5]] na jug proti [[Kecskemét]]-[[Szeged]]u in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] ter * [[M3]] na vzhod proti [[Miskolc]]u in naprej proti [[Ukrajina|Ukrajini]]. * [[M6]] avtocesta v gradnji, končan je odsek Budimpešta–[[Szekszárd]]–Bóly–[[M6]]–[[M60 (cesta, Madžarska)|M60]]–[[Pécs]]. Potekala bo ob Donavi proti južnemu delu države. Vse avtoceste na Madžarskem so plačljive, zadnjih 10 let so se uporabljale [[vinjeta|vinjete]], od marca 2008 pa se uporablja satelitsko cestninjenje. Na voljo so 4 dnevne, 10 dnevne, 30 dnevne ter letne vinjete (od marca 2008 naprej voznik ne prejme vinjete, ampak le račun). === Železnica === Budimpešta ima tri glavne [[železniška postaja|železniške postaje]]. ''Déli pályaudvar'' (slovensko "Južna postaja") v Budimu se uporablja predvsem za domače vlake iz zahodnega dela države. Izjeme so nekateri mednarodni vlaki. ''Keleti pályaudvar'' (slovensko "Vzhodna postaja") v Pešti se uporablja za večino mednarodnih vlakov (predvsem iz [[srednja Evropa|srednje Evrope]] ter [[zahodna Evropa|zahodne Evrope]]) in pa tudi za nekatere državne (predvsem [[InterCity]]). [[Slika:BudapestKeletiStation.jpg|thumb|150px|Keleti Palyaudvar ali »Vzhodna Železniška Postaja«]] ''Nyugati pályaudvar'' (slovensko "Zahodna postaja") v Pešti se uporablja za vse potniške vlake iz vzhodnega dela države ter za nekatere mednarodne, predvsem iz [[vzhodna Evropa|vzhodne Evrope]]. [[Slika:nyugati111.jpg|thumb|right|150px|Nyugati Palyaudvar ali »Zahodna Železniška Postaja«]] Imena postaj niso neposredno povezana z destinacijami vlakov, temveč imajo zgodovinski pomen. S teh treh postaj je Budimpešta povezana s praktično celotno Madžarsko in velikim delom [[Evropa|Evrope]]. Neposredni [[vlak]]i iz [[Ljubljana|Ljubljane]] pripeljejo na Južno postajo, tisti prek [[Hrvaška|Hrvaške]] ali [[Avstrija|Avstrije]] pa na Vzhodno. === Rečni promet === [[Donava]] je pomembna prometna žila, ki povezuje [[Črno morje]] s [[srednja Evropa|srednjo Evropo]] in prek sistema [[prekop|kanalov]] tudi z [[Ren]]om in [[Severno morje|Severnim morjem]]. Budimpeštansko rečno pristanišče na otoku Csepel je v južnem delu mesta. Mogoča so tudi [[križarjenje|križarjenja]] med Budimpešto in [[Dunaj]]em mimo [[Bratislava|Bratislave]]. === Mestni potniški promet === Mestni prevoz v Budimpešti sestavljajo podzemna železnica, avtobusi, trolejbusi, tramvaji, HEV (primestna železnica) ter [[vzpenjača na Grajskem griču (Budim)|vzpenjača na Grajskem griču]]. Z javnim prevozom upravlja podjetje [[BKV]] v lasti mesta Budimpešta. ==== Podzemna železnica ==== [[Slika:Budapest Metro map.svg|thumb|240px|Zemljevid linij]] Budimpešta ima 3 linije že izgrajene podzemne železnice ter četrto linijo, ki je še v gradnji. * [[M1 (Budimpeštanski metro)|M1]] – (rumena linija) zgodovinska podzemna železnica, zgrajena leta 1896 kot prva podzemna železnica na Evropskem kontinentu,takoj za Londonsko in prva na elektriko v celotni Evropi. Od leta 2000 jo imenujejo »millenijska železnica«. * [[M2 (Budimpeštanski metro)|M2]] – (rdeča linija), prva izmed dveh [[metro]]jev (globokozemeljskih podzemnih železnic) v Budimpešti, zgrajena med letoma 1949 - leta 1970, povezuje vhodni in zahodni del mesta. Najglobji del linije je med postajama Batthanyi ter in Kossuth Lajos ter, kjer teče proga pod [[Donava|Donavo]]. Od leta 2004 do leta 2007 so na progi tekle stalne obnove, kar je močno otežilo prevoz po mestu. * [[M3 (Budimpeštanski metro)|M3]] – (modra linija), novejša izmed dveh metrojev, zgrajena leta 1976, prvič podaljšana leta 1984 in nato še enkrat leta 1990 (do današnje končne postaje Ujpest). Povezuje severni in južni del mesta. Je najdaljša izmed treh že izgrajenih linij. * [[M4 (Budimpeštanski metro)|M4]] – (zelena linija), najnovejša, še ne dokončana linija. Načrtovati so jo začeli leta 1972, gradnja pa naj bi se začela leta 1998, vendar se je zaradi različnih, predvsem političnih težav gradnja v resnici začela šele leta 2004, zaradi dosedajšnjih stalnih političnih spodkopavanj bo gradnja v najboljšem primeru končana šele leta 2011. Cena gradnje je iz načrtovanih 195 milijard [[HUF]] (1998) narasla na 511 milijard HUF (2007). Podatki iz 2012: Linija M4 bo deloma končana leta 2014 (prvih 10 postaj). Trenutno potekajo zaključna dela na postajah ter obnova postaj "Kalvin Ter" ter "Keleti", skozi kateri bodo sedaj tekli dve liniji. Dolžina izgrajenega dela proge je zdaj 7,4 km; v drugi fazi bo podaljšana za 3,2 km in v tretji še za 2,1 km. ==== Primestna železnica ==== Primestna železnica HÉV vodi proti severu ob zahodnem bregu Donave do kraja [[Szentendre]], ob vzhodem bregu Donave ter skozi otok Csepel proti jugu do kraja Dunaharaszti, proti severo-vzhodu pa do kraja Godollo. ;Seznam linij {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%;" |- ! logotip ! naziv ! relacija |- | [[Slika:BKV hev symbol.svg|20px]][[Slika:BKV h5 jms.svg|20px]] | Szentendrei HÉV | Batthyány tér – [[Szentendre]] |- | [[Slika:BKV hev symbol.svg|20px]][[Slika:BKV h6 jms.svg|20px]] | Ráckevei HÉV | [[Közvágóhíd]] – [[Ráckeve]] |- | [[Slika:BKV hev symbol.svg|20px]][[Slika:BKV h7 jms.svg|20px]] | Csepeli HÉV | Boráros tér – [[Csepel]] |- | [[Slika:BKV hev symbol.svg|20px]][[Slika:BKV h8 jms.svg|20px]] | Gödöllői HÉV | Örs vezér tér – [[Gödöllő]] |- | [[Slika:BKV hev symbol.svg|20px]][[Slika:BKV h9 jms.svg|20px]] | Csömöri HÉV | Örs vezér tér – [[Csömör]] |} ==== Fogaskerek (zobničasti vlak) ==== == Pobratena mesta == Leta 2005 je bila Budimpešta pobratena z naslednjimi mesti: * [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]] od 1991 * [[Fort Worth, Teksas|Fort Worth]], ZDA od 1990 * [[Dunaj]], [[Avstrija]] od 1990 * [[Berlin]], [[Nemčija]] od 1992 * [[Frankfurt na Majni]], Nemčija od 1990 * [[Tel Aviv]], [[Izrael]] od 1989 * [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]] od 1995 * [[Lizbona]], [[Portugalska]] od 1992 == Galerija == <gallery> Slika:Budimpešta-1.jpg|Trg Herojev Slika:Kupola Madžarskega parlamenta.jpg|Kupola Madžarskega parlamenta Slika:Sveti Štefan.JPG|Sveti Štefan Slika:Budimpešta-3.jpg| Slika:Budimpešta-4.jpg| Slika:statue on the Heroes square.JPG|Kip na Trgu herojev Slika:Basilica1.JPG|Bazilika Slika:West facade of Saint Stephen's Basilica, 2006 Budapest, - Basilica2.jpg|Bazilika Slika:Synagogue1.JPG|Sinagoga Slika:FisherBastion2.JPG File:Budimpešta pogled z gradu.jpg </gallery> == Glej tudi == * [[Mesta Art Nouveau#Budimpešta|Mesta Art Nouveau]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Budapest|Budimpešta}} {{wikislovar}} * [http://english.budapest.hu/ Uradna stran mesta Budimpešta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050815082031/http://english.budapest.hu/ |date=2005-08-15 }} {{en icon}} * [http://www.budapest.com/ Informacije in hoteli] {{en icon}} * [http://www.bkv.hu/en/ Uradna stran mestnega potniškega prometa] {{en icon}} {{Evropske prestolnice}} {{Madžarske županije}} [[Kategorija:Mesta na Madžarskem]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Madžarskem]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Budimpešta|*]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1873]] {{normativna kontrola}} Predloge, uporabljene na tej strani: Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:CAN (uredi) Predloga:CHE (uredi) Predloga:Coord (uredi) Predloga:CountryAbbr (uredi) Predloga:CountryAbbr2 (uredi) Predloga:CountryAbbr2/debug (uredi) Predloga:Dane (uredi) Predloga:Designation list (uredi) Predloga:En icon (uredi) Predloga:Evropske prestolnice (uredi) Predloga:Flag (uredi) Predloga:Flag icon (uredi) Predloga:Flagicon (uredi) Predloga:GEO (uredi) Predloga:Geobox coor (uredi) Predloga:Geopolje koor (uredi) Predloga:Glavni (uredi) Predloga:If empty (uredi) Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Ifeq (uredi) Predloga:Ikona en (uredi) Predloga:Ikona jezika (uredi) Predloga:Ikona zastave (uredi) Predloga:Ikonazastave/core (uredi) Predloga:In lang (uredi) Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Infopolje Naselje (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Infopolje Naselje/areadisp (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/densdisp (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/izpisdolžine (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/izpisgostote (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/izpispovršine (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/link (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/metric (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/metric/mag (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/pref (uredi) Predloga:Infopolje Naselje/stolpci (uredi) Predloga:Jezik-hu (uredi) Predloga:Koord (uredi) Predloga:Lokacijska karta (uredi) Predloga:MKD (uredi) Predloga:Madžarske županije (uredi) Predloga:Main other (uredi) Predloga:Navbox (uredi) Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Navpolje (uredi) Predloga:Nbsp (uredi) Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Order of magnitude (uredi) Predloga:P1 (uredi) Predloga:PAGENAMEBASE (uredi) Predloga:PRC (uredi) Predloga:Plainlist/styles.css (uredi) Predloga:Podatki države Comoros (uredi) Predloga:Podatki države Côte d'Ivoire (uredi) Predloga:Podatki države Ekvatorialna Gvineja (uredi) Predloga:Podatki države Equatorial Guinea (uredi) Predloga:Podatki države Filipini (uredi) Predloga:Podatki države Gambia (uredi) Predloga:Podatki države Gambija (uredi) Predloga:Podatki države Komori (uredi) Predloga:Podatki države Ljudska republika Kitajska (uredi) Predloga:Podatki države Malaysia (uredi) Predloga:Podatki države Malezija (uredi) Predloga:Podatki države Mauritius (uredi) Predloga:Podatki države Mavricij (uredi) Predloga:Podatki države NED (uredi) Predloga:Podatki države Nepal (uredi) Predloga:Podatki države Nizozemska (uredi) Predloga:Podatki države Philippines (uredi) Predloga:Podatki države Poland (uredi) Predloga:Podatki države Poljska (uredi) Predloga:Podatki države Republika Kitajska (uredi) Predloga:Podatki države Slonokoščena obala (uredi) Predloga:Podatki države The Gambia (uredi) Predloga:Podatki države USA (uredi) Predloga:Podatki države Združene države Amerike (uredi) Predloga:Presledki (uredi) Predloga:ROC-TW (uredi) Predloga:Razglasitev/barva2 (uredi) Predloga:Razglasitev/besedilo (uredi) Predloga:Sec link/normal link (uredi) Predloga:Sec link/text (uredi) Predloga:Sec link auto (uredi) Predloga:Seznam razglasitev (uredi) Predloga:Side box (uredi) Predloga:Sister (uredi) Predloga:Sorodni (uredi) Predloga:Str left (uredi) Predloga:Stranski okvirček (uredi) Predloga:TLS (uredi) Predloga:Talk other (uredi) Predloga:Template other (uredi) Predloga:UKR (uredi) Predloga:URL (uredi) Predloga:USA (uredi) Predloga:V jeziku (uredi) Predloga:Webarchive (uredi) Predloga:Wide image (uredi) Predloga:Wikislovar (uredi) Predloga:Yesno (uredi) Predloga:Yesno-no (uredi) Predloga:Zastava (uredi) Predloga:Zastava/core (uredi) Predloga:Zbirka (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Široka slika (uredi) Modul:Arguments (uredi) Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:Check for unknown parameters (uredi) Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)Modul:Citation/CS1/COinS (uredi) Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi) Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi) Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi) Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi) Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi) Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi) Modul:Coordinates (uredi) Modul:EditAtWikidata (uredi) Modul:Geobox coor (uredi) Modul:If empty (uredi) Modul:In lang (uredi) Modul:Infobox (uredi) Modul:Infobox/styles.css (uredi) Modul:InfopoljeSlika (uredi) Modul:Lang (uredi) Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi) Modul:Lang/data (uredi) Modul:Language/data/iana languages (uredi) Modul:Language/data/iana languages translation (uredi) Modul:Language/data/iana regions (uredi) Modul:Language/data/iana scripts (uredi) Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi) Modul:Language/data/iana variants (uredi) Modul:Location map (uredi) Modul:Location map/data/Madžarska (uredi) Modul:Math (uredi) Modul:Navbar (uredi) Modul:Navbar/configuration (uredi) Modul:Navbar/styles.css (uredi) Modul:Navbox (uredi) Modul:Niz (uredi) Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:ResolveEntityId (uredi) Modul:Side box (uredi) Modul:Side box/styles.css (uredi) Modul:Unicode data (uredi) Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:Wide image (uredi) Modul:Yesno (uredi) Vrnitev na Budimpešta.
Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .
Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
Predloge, uporabljene na tej strani:
Vrnitev na Budimpešta.