Temporary Disabled. :) please Go back Ogled vira Mleko - Wikipedija, prosta enciklopedija www.fgks.org » Address: [go: up one dir, main page] Include Form Remove Scripts Accept Cookies Show Images Show Referer Rotate13 Base64 Strip Meta Strip Title Session Cookies Pojdi na vsebino Glavni meni Glavni meni prestavi v stransko letvico skrij Navigacija Glavna stranNaučite se urejatiIzbrani člankiNaključna stranZadnje spremembe Skupnost PomočPod lipoPortal skupnostiStik z namiDenarni prispevki Iskanje Išči Videz Ustvari račun Prijava Osebna orodja Ustvari račun Prijava Strani za neprijavljene urejevalce več o tem PrispevkiPogovorna stran Ogled vira Mleko Dodaj jezike StranPogovor slovenščina PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Orodja Orodja prestavi v stransko letvico skrij Dejanja PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Splošno Kaj se povezuje semPovezane spremembePosebne straniPodatki o straniPridobi skrajšani URLPrenesi kodo QRPredmet v Wikipodatkih Videz prestavi v stransko letvico skrij ← Mleko Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia. Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected . Začetek blokiranja: 01:16, 24. april 2022 Pretek blokiranja: 01:16, 24. december 2024 Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16. Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov. V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki. Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. [[Slika:Milk glass.jpg|thumb|right|Kozarec mleka]] '''Mléko''' najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Preden lahko novorojenci uživajo tudi druge vrste hrane, je zanje mleko edina hrana. Mleko imamo lahko za najpopolnejšo naravno hrano, ki vsebuje sestavine, ki jih novorojenec potrebuje za [[rast]]. Kravje mleko je sestavljeno iz 87,5 % [[voda|vode]], 3,5 % [[maščoba|maščobe]], 4,7 % [[mlečni sladkor|mlečnega sladkorja]], 3,6 % [[beljakovina|beljakovin]] in 0,7 % [[mineralna sol|mineralnih soli]]. Mleko [[žival]]i predelujejo v različne [[mlečni izdelek|mlečne izdelke]]. To so denimo [[smetana]], [[kislo mleko]], [[maslo]], [[jogurt]], [[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]], [[sir]], [[sladoled]], [[sirotka]]. Mlečna maščoba vsebuje tudi nekaj zelo pomembnih [[vitamin]]ov kot so; [[vitamin A|A]], [[vitamin D|D]], [[vitamin E|E]], določeno količino vitamina [[vitamin B1|B1]] (tiamin), [[vitamin B2|B2]] (riboflavin) in [[vitamin C|vitamina C]] (askorbinske kisline). Normalna [[specifična teža]] mleka je med 1,028 do 1,035 [[kilogram|kg]] na 1 liter, če je ta teža pod 1,028 kg, je mleku dodano vsaj 10 % vode. Mleko različnih [[sesalci|sesalcev]] se razlikuje po sestavi. [[slika:Cow female black white.jpg|thumb|220px|Holštajnsko govedo je prevladujoča pasma v pridelavi mleka]] Z izrazom ''mleko'' označujemo tudi: * ''[[kokosovo mleko]]'', beli sok in predelano meso [[kokosov oreh|kokosovega oreha]] v tekoči obliki, ki je posebej v uporabi v [[Tajska|tajski]], [[Indija|indijski]] in [[Polinezija|polinezijski]] [[kuhinja|kuhinji]]; * zamenjavo za živalsko mleko [[rastlina|rastlinskega]] izvora, denimo [[sojino mleko]], [[riževo mleko]] in [[mandljevo mleko]], Pri sesalcih [[mladič]] (pri [[človek|ljudeh]] [[dojenček]]) mleko navadno uživa preko [[dojenje|dojenja]]. Kot [[mlezivo]] mleko prenaša materina [[protitelo|protitelesa]] in [[črevo|črevesne]] [[bakterija|bakterije]] k otroku. Mlečni sladkor (laktozo) pri mladičih sesalcev razkraja [[encim]] [[laktaza]]. == Pridelava mleka == {| class="wikitable" style="float:right;margin:1.2em" |+Deset največjih pridelovalk mleka v letu 2010<ref>[http://faostat.fao.org/site/339/default.aspx Food and Agricultural commodities production – Cow milk, whole, fresh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110713020710/http://faostat.fao.org/site/339/default.aspx |date=2011-07-13 }}, FAOSTAT, Food And Agricultural Organization of the United Nations. faostat.fao.org. Dostopano 1. avgusta 2012.</ref> !Država !!Prireja<br>([[ton]]) |- | {{USA}} || 87,446,130 |- | {{IND}} || 50,300,000 |- | {{CHN}} || 36,036,086 |- | {{RUS}} || 31,895,100 |- | {{BRA}} || 31,667,600 |- | {{GER}} || 29,628,900 |- | {{FRA}} || 23,301,200 |- | {{NZL}} || 17,010,500 |- | {{UK}} || 13,960,000 |- | {{TUR}} || 12,480,100 |- |Svet|| 599,438,003 |} Velika večina mleka na trgu je [[domače govedo|kravjega]] izvora, čeprav načeloma vse samice [[sesalci|sesalcev]] proizvajajo mleko. Po oceni [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) je leta 2011 kravje mleko predstavljalo 85 % vse svetovne pridelave.<ref name=gs12>{{navedi dokument |title=Milk availability – Trends in production and demand and medium-term outlook |author=Gerosa and Skoet |publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |year=2012 |url=http://www.fao.org/docrep/015/an450e/an450e00.pdf}}</ref> V razvitih državah zahoda večina tega izvira iz mlečnih kmetij z avtomatskimi molznimi stroji. Določene [[pasma|pasme]] goveda selektivno vzrejajo za čim večjo produkcijo mleka, med njimi je daleč najbolj razširjeno [[holštajnsko govedo]].<ref name="On Food and Cooking">{{Cite book|last = McGee|first = Harold|authorlink = Harold McGee|title = On Food and Cooking: The Science and Lore of the Kitchen|origyear = 1984|year=2004|publisher =Scribner|edition=2. |location = New York|isbn = 978-0-684-80001-1|url=http://books.google.com/books?id=bKVCtH4AjwgC&lpg=PP1&pg=PA7|pages = 7–67|chapter = Milk and Dairy Products}}</ref> Poleg kravjega v manjši uporabljamo mleko več drugih vrst živine, med njimi [[vodni bivol|bivolje]], [[domača koza|kozje]], [[domača ovca|ovčje]], [[velblod|kamelje]], [[osel|oslovsko]], [[domači konj|konjsko]], [[severni jelen|jelenje]] in [[jak]]ovo. Prve štiri vrste so predstavljale 11, 2, 1,4 in 0,2 % svetovne produkcije mleka leta 2011.<ref name=gs12/> Leta 2010 je bila največja pridelovalka mleka [[Indija]], ki so ji sledile [[Združene države Amerike]], [[Kitajska]], [[Nemčija]], [[Brazilija]] in [[Rusija]]<ref>[http://www.fas.usda.gov/psdonline/circulars/dairy.pdf Dairy – World Markets and Trade (see Milk tables)]. USDA</ref>. Države članice [[Evropska unija|EU]] so v letu 2011 skupaj proizvedle okoli 138 milijonov ton mleka<ref>Schultz, Madeline (April 2012) [http://www.agmrc.org/commodities__products/livestock/dairy/fluid-milk-profile/ fluid milk profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131219061915/http://www.agmrc.org/commodities__products/livestock/dairy/fluid-milk-profile |date=2013-12-19 }}. Iowa State University</ref>. ===Prireja mleka v Sloveniji=== V Sloveniji je leta 2013 prireja kravjega mleka znašala 595.496 l.<ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?id=120&headerbar=9|title=Živinoreja, mleko in mlečni izdelki|publisher=Statistični urad RS|accessdate=17. marec 2015|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402094530/http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?id=120&headerbar=9|url-status=dead}}</ref> == Obdelava mleka == [[slika:Fromagerie fabrication du cantal, Ruynes-en-Margeride.jpg|thumb|220px|Notranjost obrata za pasterizacijo v sirarni]] Danes mleko industrijsko predelajo v: * [[konzervirano mleko]], * [[pasterizirano mleko]], * [[kondenzirano mleko]], * [[posneto mleko]], * [[polnovredno mleko]], * [[mleko v prahu]] in izvlečke iz mlečnih maščob; ** [[lecitin]], ** [[holesterin]], ** [[karotin]], ** [[laktoza|laktozo]], [[Slika:Zadružna mlekarna v Planini pri Sevnici 1959.jpg|thumb|220px|right|Zadružna mlekarna v [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]] leta 1959]] Mleko steriliziramo pri visoki temperaturi + 150 °C nekaj sekund. Tako se uničijo vsi [[mikroorganizmi]] in tudi njihove spore. Ob tem imenu mora biti navedeno, ali je [[Pasterizacija|pasteriziran]] ali [[Sterilizacija (mikrobiologija)|steriliziran]]. Na embalaži mora biti označena tudi količina maščobe v mleku in razni dodatki. Glede na količino [[mlečna maščoba|maščob]] ločimo: * polnomastno mleko, homogenizirano z najmanj 3,2 % mlečne maščobe, * delno posneto mleko, homogenizirano ima do 1,6 % mlečne maščobe, * posneto mleko pa z manj kot 1,6 % mlečne maščobe. Steriliziranemu mleku lahko dodajamo tudi [[vitamin]]e A, B1, B2, B6, E in [[niacin]]. == Pozitivni učinki mleka == * Mleko vsebuje kombinacijo hranil, ki je zelo ugodna za izgradnjo [[kost]]i ([[beljakovina|beljakovine]], [[kalcij]], [[vitamin D]], [[magnezij]], [[kalij]]), zato uživanje mlečnih izdelkov pomaga pri normalni izgradnji kosti in preprečevanju [[osteoporoza|osteoporoze]]. * Mlečni izdelki iz posnetega ali pol posnetega mleka lahko vplivajo na zmanjšanje telesne teže. Sprva so ta vpliv pripisovali predvsem delovanju [[kalcij]]a, toda izsledki raziskav so pokazali približno 2-krat večji učinek mlečnih izdelkov na zmanjšanje telesne maščobe pri dietah, kot ga dosežemo z uživanjem kalcija v pripravkih ali tabletah. Možne sestavine, ki prispevajo dodatni učinek so razvejane [[aminokislina|aminokisline]] in bioaktivni peptidi, ki delujejo samostojno ali pa v povezavi s kalcijem. Učinkujejo na [[metabolizem]] in zgorevanje maščob ter prerazporeditev energije. * [[Fermentacija v predelavi hrane|Fermentirani]] mlečni izdelki, še posebno [[probiotik|probiotični]], pomagajo uravnavati [[prebava|prebavo]], preprečevati črevesne okužbe in krepiti [[imunski sistem]]. == Priporočila za mleko in mlečne izdelke == {| class="sortable wikitable" style="margin:auto" |+Poraba mleka in mlečnih izdelkov per capita leta 2005–2006 v izbranih državah<ref name="intro">{{navedi splet|last=Goff|first=Douglas|title=Introduction to Dairy Science and Technology: Milk History, Consumption, Production, and Composition |url=http://www.foodsci.uoguelph.ca/dairyedu/intro.html|work=Dairy Science and Technology|publisher=University of Guelph|accessdate=8. februarja 2011|year=2010}}</ref> |- ! Država !! Mleko (v litrih) !! Sir (kg) !! Maslo (kg) |- | {{FIN}} || 183,9 || 19,1 || 5,3 |- | {{SWE}} || 145,5 || 18,5 || 1,0 |- | {{IRL}} || 129,8 || 10,5 || 2,9 |- | {{NED}} || 122,9 || 20,4 || 3,3 |- | {{NOR}} || 116,7 || 16,0 || 4,3 |- | {{ESP}} || 119,1 || 9,6 || 1,0 |- | {{SUI}} || 112,5 || 22,2 || 5,6 |- | {{GBR}} || 111,2 || 12,2 || 3,7 |- | {{AUS}} || 106,3 || 11,7 || 3,7 |- | {{CAN}} || 94,7 || 12,2 || 3,3 |} Strokovnjaki svetujejo, da naj se vsak dan vključi v jedilnik mleko in/ali mlečne izdelke. Priporočajo se dva do štirje obroki na dan, en obrok pomeni na primer: * kozarec mleka (250 ml), * 1 obrok fermentiranega mleka (jogurt, kislo mleko, kefir – 200 g) in * 2 rezini sira ali skuta (40 g). Zlato pravilo za količine je: več gibanja, večja aktivnost – večje potrebe! Otroci naj bi v predšolskem obdobju zaradi višjih energijskih in prehranskih zahtev uživali polno mleko in mlečne izdelke, nato pa je izbira med izdelki z več ali manj maščob odvisna od zaužitih količin, aktivnosti (energetskih potreb) in zdravstvenega stanja posameznika. Skladno s prehranskimi priporočili se priporoča predvsem uživanje pol posnetega mleka in mlečnih izdelkov iz posnetega oz. pol posnetega mleka. ==Ekonomski vidik== [[Slika:Lubiljana (20911967644).jpg|thumb|right|220px|[[Mlekomat]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]]] Poročila iz leta 2007 navajajo, da je cena mleka v svetu precej poskočila zaradi večjih zahtev trga ter pridelave bio-goriv. Še posebej je opazen porast porabe mleka na Kitajskem ter porast cen mleka v ZDA<ref>Wayne Arnold, "A Thirst for Milk Bred by New Wealth Sends Prices Soaring", [[The New York Times]] September 4, 2007.</ref>. Za leto 2010 je [[United States Department of Agriculture|ameriško ministrstvo za kmetijstvo]] predvidevalo, da bodo kmetje dobili 1,35 USD [[ameriška galona|galono]] mleka, kar je za 30 centov manj kot v letu 2007. Ta cena mnogim pridelovalcem mleka ne zagotavlja preživetja<ref>{{Cite news| first=Elizabeth|last=Bewley|title=Dairy farmers tackle big coops |publisher=Burlington Free Press|location=Burlington, Vermont|pages= 8B|date=24. junij 2010}}</ref>. == Možne težave == === Alergije === Mleko lahko povzroča težave posameznikom, ki so alergični na [[mlečna beljakovina|mlečne beljakovine]]. Ob zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov se alergija na mlečne beljakovine lahko kaže skozi dermatološke, prebavne ali dihalne težave. Trenutno zdravil za alergijo na mlečne beljakovine še ni, zato se enostavno priporoča prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov. === Laktozna intoleranca === {{glavni|Laktozna netoleranca}} [[Laktoza]] ali mlečni sladkor je naravni [[sladkor]] v mleku vseh vrst [[sesalci|sesalcev]]. Predstavlja glavni vir energije za [[dojenček|dojenčka]] in tudi pomembno hranilo za hiter razvoj možganov. V naravi ga v znatnih količinah najdemo le v mleku in mlečnih izdelkih, pa seveda v hrani, ki ji mleko dodamo. Laktozo v tankem črevesju prebavimo s pomočjo encima laktaza. Če posameznik v črevesju ne tvori encima laktaze v zadostni količini, govorimo o [[laktozna netoleranca|laktozni intoleranci]]. Ta motnja se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, lahko je genetsko pogojena ali pa posledica hudih črevesnih infekcij. Če posameznik z laktozno intoleranco uživa mleko, lahko pride do tiščanja in napenjanja ali hujših težav: bruhanja, močnih vetrov, bolečin v trebuhu, slabosti in krčev. == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[mlečni izdelek]] * [[Mlekomat]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Milk}} {{Wikislovar}} * [http://www.radiimamomleko.com/ Radi imamo mleko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100730014954/http://www.radiimamomleko.com/ |date=2010-07-30 }} * [http://www.alpskomleko.si/recepti Alpsko mleko - recepti] * [http://www.mojirecepti.com/mleko/mleko/ Recepti za jedi, ki vsebujejo mleko] [[Kategorija:Mleko|*]] [[Kategorija:Mlečni izdelki]] [[Kategorija:Pijače]] [[Kategorija:Sesalci]] {{normativna kontrola}} Predloge, uporabljene na tej strani: Predloga:AUS (uredi) Predloga:BRA (uredi) Predloga:CAN (uredi) Predloga:CHE (uredi) Predloga:CHN (uredi) Predloga:Citat/jedro (uredi) Predloga:Citat/naredi povezavo (uredi) Predloga:Citation/core (uredi) Predloga:Cite book (uredi) Predloga:Cite news (uredi) Predloga:DEU (uredi) Predloga:ESP (uredi) Predloga:FIN (uredi) Predloga:FRA (uredi) Predloga:Flag (uredi) Predloga:GBR (uredi) Predloga:GER (uredi) Predloga:Glavni (uredi) Predloga:IND (uredi) Predloga:IRL (uredi) Predloga:Main other (uredi) Predloga:NED (uredi) Predloga:NLD (uredi) Predloga:NOR (uredi) Predloga:NZL (uredi) Predloga:Navedi dokument (uredi) Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Opombe (uredi) Predloga:Plainlist/styles.css (uredi) Predloga:Podatki države Avstralija (uredi) Predloga:Podatki države Francija (uredi) Predloga:Podatki države Nemčija (uredi) Predloga:Podatki države Rusija (uredi) Predloga:RUS (uredi) Predloga:SUI (uredi) Predloga:SWE (uredi) Predloga:Side box (uredi) Predloga:Sister (uredi) Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)Predloga:Sorodni (uredi) Predloga:Stranski okvirček (uredi) Predloga:TUR (uredi) Predloga:UK (uredi) Predloga:USA (uredi) Predloga:Webarchive (uredi) Predloga:Wikislovar (uredi) Predloga:Zastava (uredi) Predloga:Zastava/core (uredi) Predloga:Zbirka in kategorija (uredi) Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:Check for unknown parameters (uredi) Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)Modul:Citation/CS1/COinS (uredi) Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi) Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi) Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi) Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi) Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi) Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi) Modul:EditAtWikidata (uredi) Modul:Navbar (uredi) Modul:Navbar/configuration (uredi) Modul:Navbox (uredi) Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:ResolveEntityId (uredi) Modul:Side box (uredi) Modul:Side box/styles.css (uredi) Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)Modul:Yesno (uredi) Vrnitev na Mleko.
Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .
Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
Predloge, uporabljene na tej strani:
Vrnitev na Mleko.