Temporary Disabled. :) please Go back Ogled vira Solun - Wikipedija, prosta enciklopedija www.fgks.org » Address: [go: up one dir, main page] Include Form Remove Scripts Accept Cookies Show Images Show Referer Rotate13 Base64 Strip Meta Strip Title Session Cookies Pojdi na vsebino Glavni meni Glavni meni prestavi v stransko letvico skrij Navigacija Glavna stranNaučite se urejatiIzbrani člankiNaključna stranZadnje spremembe Skupnost PomočPod lipoPortal skupnostiStik z namiDenarni prispevki Iskanje Išči Videz Ustvari račun Prijava Osebna orodja Ustvari račun Prijava Strani za neprijavljene urejevalce več o tem PrispevkiPogovorna stran Ogled vira Solun Dodaj jezike StranPogovor slovenščina PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Orodja Orodja prestavi v stransko letvico skrij Dejanja PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Splošno Kaj se povezuje semPovezane spremembePosebne straniPodatki o straniPridobi skrajšani URLPrenesi kodo QRPredmet v Wikipodatkih Videz prestavi v stransko letvico skrij ← Solun Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia. Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected . Začetek blokiranja: 01:16, 24. april 2022 Pretek blokiranja: 01:16, 24. december 2024 Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16. Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov. V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki. Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. === Osmansko obdobje === [[Slika:White Tower Thessaloniki.JPG|thumb|left|[[Beli stolp, Solun|Solunski beli stolp]] na robu avenije Nikis, ki so ga zgradili Osmani leta 1430 in ponovno zgradili leta 1535, je postal simbol mesta]] [[File:THES-Bey Hamam hot chamber 1.jpg|alt=|thumb|Topla komora moške kopeli v [[Bey Hamam]] (1444)]] Ko je sultan Murat II. leta 1430 zavzel Solun in ga oropal, so sodobna poročila ocenila, da je bila približno ena petina mestnega prebivalstva zasužnjena. Osmansko topništvo je bilo uporabljeno za zavarovanje zavzetja mesta in obhod njegovega dvojnega obzidja. Po osvojitvi Soluna so nekateri njegovi prebivalci pobegnili,<ref>{{cite book|author=Harris, Jonathan|title=Greek emigres in the West 1400–1520|publisher=Porphyrogenitus|year=1995|page=12|isbn=1-871328-11-X|quote=Many of the inhabitants of Thessalonica fled to the Venetian colonies in the early 15th century, in the face of sporadic attacks which culminated in the city's capture by Murad II in the 1430s.}}</ref> vključno z intelektualci, kot sta Theodorus Gaza "Thessalonicensis" in Andronik Kalist.<ref>{{cite book|author1-link=|author=Milner, Henry|title=The Turkish Empire: The Sultans, the Territory, and the People|publisher=BiblioBazaar|year=2009|page=87|isbn=978-1-113-22399-9|quote=Theodore Gaza, one of these exiles, escaped from Saloniki, his native city, upon its capture by Amurath.}}</ref> Vendar pa sprememba suverenosti iz Bizantinskega cesarstva v Osmansko ni vplivala na prestiž mesta kot velikega cesarskega mesta in trgovskega središča. Solun in [[Smirna]] sta bila najpomembnejši trgovski vozlišči [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav po velikosti manjša od Konstantinopla. Pomen Soluna je bil predvsem na področju ladijskega prometa pa tudi v proizvodnji, medtem ko je bila večina mestnih trgovcev Judov. V osmanskem obdobju se je prebivalstvo mesta, sestavljeno iz osmanskih muslimanov (vključno s tistimi turškega izvora, pa tudi albanskih muslimanov, bolgarskih muslimanov, zlasti Pomakov in grških muslimanov spreobrnjenega porekla) in muslimanskih Romov, kot so Sepečides Romani, znatno povečalo. Po popisu iz leta 1478 je imel Selânik (({{lang-ota|سلانیك}})), kot je mesto postalo znano v osmanski turščini, 6094 krščanskih pravoslavnih gospodinjstev, 4320 muslimanskih in nekaj katoliških. V popisu ni bil zabeležen noben Jud, kar nakazuje, da kasnejši pritok judovskega prebivalstva ni bil povezan z že obstoječo skupnostjo Romaniotov.<ref>{{Cite book|title=A History of Thessaloniki|last=Vacalopoulos|first=Apostolos E.|publisher=Institute for Balkan Studies|year=1963|pages=79}}</ref> Kmalu po prelomu iz 15. v 16. stoletje pa se je skoraj 20.000 sefardskih Judov priselilo v Grčijo z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] po njihovem izgonu iz Španije z dekretom iz Alhambre iz leta 1492. Od ok. 1500 je število gospodinjstev naraslo na 7986 krščanskih, 8575 muslimanskih in 3770 judovskih. Do leta 1519 je gospodinjstev sefardskih Judov štelo 15.715, kar je 54 % prebivalstva mesta. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo povabilo osmanskega režima k naseljevanju Judov strategija za preprečitev prevlade krščanskemu prebivalstvu v mestu.<ref>Rosamond McKitterick, Christopher Allmand, ''The New Cambridge Medieval History'', p. 779</ref> Mesto je v 16. stoletju postalo največje judovsko mesto na svetu in edino večinsko judovsko mesto na svetu. Zaradi tega je Solun pritegnil preganjane Jude z vsega sveta. Solun je bil do leta 1826 prestolnica [[sandžak]]a Selanik (Solun) znotraj širšega Rumelijskega [[ejalet]]a (Balkan),<ref name="Society">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=khnnAAAAMAAJ&q=Selanik&pg=PA392|title=The Penny cyclopædia of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge|author=Society for the Diffusion of Useful Knowledge (Great Britain)|year=1843|access-date=14 August 2011}}</ref> nato pa glavno mesto Selaniškega ejaleta (po letu 1867 [[Vilajet]] Selanik).<ref name="History and progress">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=gLFJAAAAMAAJ&q=Selanik+Eyaleti&pg=PA292|title=Turkey: Its History and Progress: From the Journals and Correspondence of Sir James Porter Continued to the Present Time, with a Memoir of Sir James Porter, Volume 2|author= James Porter, George Gerard de Hochepied Larpent|year=1854|access-date=14 August 2011}}</ref> To so med letoma 1826 in 1912 sestavljali sandžaki Selanik, Serres in Drama.<ref name="La Turquie">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=pvgPAAAAQAAJ&q=Selanik+Eyaleti&pg=PA177|title=La Turquie à l'exposition universelle de 1867|trans-title=Turkey at the Universal Exposition of 1867|author=Salaheddin Bey|year=1867|access-date=14 August 2011}}</ref> Z izbruhom [[Grška osamosvojitvena vojna|grške vojne za neodvisnost]] spomladi 1821 je guverner Jusuf Beg v svojem štabu zaprl več kot 400 talcev. 18. maja, ko je Jusuf izvedel za upor v vaseh Halkidike, je pred njegovimi očmi ukazal pobiti polovico talcev. Solunski mula Hayrıülah takole opisuje Jusufove povračilne ukrepe: »Vsak dan in vsako noč na ulicah Soluna ne slišite drugega kot kričanje in stokanje. Zdi se, da so Jusuf Beg, Jeniceri Agasi, Subaşı, hocas in vsi ulemi so ponoreli.«<ref>Vacalopoulos, ''History of Macedonia'', pp. 595–596</ref> Trajalo bo do konca stoletja, da si bo grška skupnost v mestu opomogla.<ref>Mazower, ''Salonica, City of Ghosts'', pp. 132–139</ref> Solun je bil tudi janičarsko oporišče, kjer so se urili [[janičar]]ji novinci. Junija 1826 so redni osmanski vojaki napadli in uničili janičarsko oporišče v Solunu, hkrati pa ubili več kot 10.000 janičarjev, dogodek, znan kot ''Vaka-i Hayriye'' - 'srečen dogodek' v osmanski zgodovini.<ref name="Janissary">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jBBYD2J2oE4C&q=The+Auspicious+Incident&pg=PA149|title=Conflict and Conquest in the Islamic World: A Historical Encyclopedia|author=ABC-CLIO|year=2011|publisher=Abc-Clio |access-date=14 August 2011|isbn=978-1-59884-337-8}}</ref> V letih 1870–1917 se je zaradi gospodarske rasti prebivalstvo mesta povečalo za 70 % in leta 1917 doseglo 135.000. Zadnjih nekaj desetletij osmanskega nadzora nad mestom je bilo obdobje oživitve, zlasti kar zadeva mestno infrastrukturo. V tistem času je osmanska uprava mesta dobila 'uradni' obraz z ustanovitvijo Vladne hiše ({{lang-tr|Konak}}, {{lang-el|Κονάκι}}),<ref name="Thessaloniki En Thermo Kanaki">{{cite book|last=Panagiotopoulos|first=Apostolos|title=Θεσσαλονίκη ... εν Θερμώ – Ο συγκλονιστικός 20ός αιώνας της πόλης|trans-title=Thessaloniki ... on Fire – The City's Sensational 20th Century|publisher=Maliaris Paideia|year=2009|isbn=978-960-457-231-1|volume=A|page=91}}</ref> medtem ko so bile številne nove javne stavbe zgrajene v [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičnem slogu]], da bi projiciral evropski obraz obeh Soluna in Osmanskega cesarstva. Mestno [[obzidje]] je bilo porušeno med letoma 1869 in 1889, prizadevanja za načrtno širitev mesta so očitna že leta 1879, prvi [[tramvaj]] je stekel leta 1888 in mestne ulice so bile leta 1908 osvetljene z električnim tokom s stebri za svetilke. Leta 1888 je Vzhodna železnica povezala Solun s osrednjo Evropo po železnici skozi [[Beograd]] in Monastir leta 1893, medtem ko ga je železniška proga Solun–Carigrad (sodobni Istambul) leta 1896 povezala s [[Carigrad]]om.<ref name="Thessaloniki En Thermo Sidirodromos">{{cite book|last=Panagiotopoulos|first=Apostolos|title=Θεσσαλονίκη ... εν Θερμώ – Ο συγκλονιστικός 20ός αιώνας της πόλης|trans-title=Thessaloniki ... on Fire – The City's Sensational 20th Century|publisher=Maliaris Paideia|year=2009|isbn=978-960-457-231-1|volume=A|page=85}}</ref> [[Mustafa Kemal Atatürk]], ustanovitelj sodobne republike [[Turčija|Turčije]], se je leta 1881 rodil v Solunu (takrat znan kot Selânik v osmanski turščini). Njegova rojstna hiša na İslahhane Caddesi (zdaj ulica Apostolou 24) je zdaj [[Atatürkov muzej, Solun|Atatürkov muzej]] in je del turškega kompleks konzulata.<ref>{{navedi splet |url=http://www.makthes.gr/news/opinions/615/ |title=Ο βίος και η πολιτεία του Μουσταφά Κεμάλ στη Θεσσαλονίκη |date=18 April 2007 |publisher=www.makthes.gr |accessdate=13 June 2023 |archive-url=https://archive.today/20130217203046/http://www.makthes.gr/news/opinions/615/ |archive-date=2013-02-17 |url-status=dead }}</ref> Vrnitev na Solun.
Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .
Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
Vrnitev na Solun.