Temporary Disabled. :) please Go back Ogled vira Solun - Wikipedija, prosta enciklopedija www.fgks.org » Address: [go: up one dir, main page] Include Form Remove Scripts Accept Cookies Show Images Show Referer Rotate13 Base64 Strip Meta Strip Title Session Cookies Pojdi na vsebino Glavni meni Glavni meni prestavi v stransko letvico skrij Navigacija Glavna stranNaučite se urejatiIzbrani člankiNaključna stranZadnje spremembe Skupnost PomočPod lipoPortal skupnostiStik z namiDenarni prispevki Iskanje Išči Videz Ustvari račun Prijava Osebna orodja Ustvari račun Prijava Strani za neprijavljene urejevalce več o tem PrispevkiPogovorna stran Ogled vira Solun Dodaj jezike StranPogovor slovenščina PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Orodja Orodja prestavi v stransko letvico skrij Dejanja PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Splošno Kaj se povezuje semPovezane spremembePosebne straniPodatki o straniPridobi skrajšani URLPrenesi kodo QRPredmet v Wikipodatkih Videz prestavi v stransko letvico skrij ← Solun Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia. Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected . Začetek blokiranja: 01:16, 24. april 2022 Pretek blokiranja: 01:16, 24. december 2024 Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16. Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov. V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki. Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. === Bizantinsko obdobje === [[Slika:St George as patron of two children. Mosaic, church of St Demetrios in Thessaloniki.jpg|thumb|left|150px|Sv. Dimitrij z otroki, mozaik iz 7. stoletja v cerkvi sv. Dimitrija]] Mesto je doživljalo velik razcvet, ki je trajal vse do propada Rimskega cesarstva in vdora barbarov. Leta 620 je mesto prizadel velik [[potres]], v katerem je bil porušen velik del mesta in mestni [[forum]]. V 6. in 7. stoletju so okolico Soluna vdrli [[Avari]] in [[Slovani]], ki so mesto večkrat neuspešno oblegali, kot pripovedujejo ''Čudeži svetega Dimitrija''.<ref>{{cite book|last=Skedros|first=James C.|title=Saint Demetrios of Thessaloniki : civic patron and divine protector, 4th–7th centuries CE|year=1999|publisher=Trinity Press International|location=Harrisburg, Pa|isbn=978-1-56338-281-9|page=105|url=https://books.google.com/books?id=zWvYAAAAMAAJ}}</ref> Tradicionalno zgodovinopisje trdi, da se je veliko Slovanov naselilo v zaledju Soluna, vendar pa sodobni učenjaki menijo, da je bilo to preseljevanje v veliko manjšem obsegu, kot se je prej mislilo.<ref>T E Gregory, ''A History of Byzantium''. Wiley- Blackwell, 2010. Pg 169. ''"It is now generally agreed that the people who lived in the Balkans after the Slavic "invasions" were probably for the most part the same as those who had lived there earlier, although the creation of new political groups and arrival of small immigrants caused people to look at themselves as distinct from their neighbors, including the Byzantines".''</ref> V 9. stoletju sta bizantinska misijonarja [[Ciril in Metod]], oba rojena v mestu, ustvarila prvi knjižni jezik Slovanov, [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]], najverjetneje na osnovi slovanskega narečja, ki so ga uporabljali v zaledju njunega rojstnega kraja. Pomorski napad, ki so ga vodili bizantinski spreobrnjenci v islam (vključno z Leom iz Tripolija) leta 904, je povzročil plenjenje mesta.<ref>{{cite book|last=V. A. Fine, Jr.|first=John|author-link=|title=The early medieval Balkans : a critical survey from the sixth to the late twelfth century|year=2000|publisher=Univ. of Michigan Press|location=Ann Arbor|isbn=978-0-472-08149-3|page=140|url=https://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA140|edition=1. paperback ed., 10.[Dr.]}}</ref> [[File:ΑΧΕΙΡΟΠΟΙΗΤΟΣ 1.jpg|alt=|thumb|Cerkev Ahejropoeta (5. stoletje) v središču mesta]] Tudi v 9. stoletju so Bizantinci tržnico za bolgarsko blago preselili iz Bizanca v Solun. [[Bolgari|Bolgarski]] cesar Simeon I. je zato napadel [[Trakija|Trakijo]], porazil bizantinsko vojsko in prisilil cesarstvo, da je tržnico vrnilo v Bizanc. Gospodarska širitev mesta se je nadaljevala skozi 12. stoletje, ko je vladavina cesarjev [[Komneni|Komnenov]] razširila bizantinski nadzor proti severu. Solun je izstopil iz bizantinskih rok leta 1204,<ref name="Byzantium and the Crusades">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=PXizk1RZ88wC&q=Fourth+Crusade+Thessalonica+1204&pg=PA152|title=Byzantium and the Crusades|author=Jonathan Harris|year=2006|publisher=A&C Black |access-date=14 August 2011|isbn=9781852855017}}</ref> ko so [[Konstantinopel]] zavzele sile [[četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]] in vključile mesto in okoliška ozemlja v Solunsko kraljestvo<ref name="A History">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=eDTaOZxvkqAC&q=kingdom+of+Thessalonica+vassal&pg=PA218|title=The Crusades: A History|author=Jonathan Riley-Smith|year=2005|publisher=A&C Black |access-date=14 August 2011|isbn=9780826472694}}</ref> — ki je nato postalo največji vazal [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]]. Leta 1224 je Solunsko kraljestvo prevzel [[Epirski despotat]], ostanek nekdanjega Bizantinskega cesarstva, pod vodstvom Teodorja Komnena Dukasa, ki se je okronal za cesarja,<ref name="Coinage">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=EXJ3gSLOTtAC&q=Empire+of+Thessalonica&pg=PR69|title=Catalogue of the Coins of the Vandals, Ostrogoths and Lombards: And of the Empires of Thessalonica, Nicaea and Trebizond in the British Museum|author=Warwick William Wroth|year=1911|publisher=Adegi Graphics LLC |access-date=14 August 2011|isbn=9781402189678}}</ref> in mesto je postalo prestolnica kratkotrajnega Solunskega cesarstva. Po njegovem [[Bitka pri Klokotnici|porazu pri Klokotnici]] leta 1230 je Solunsko cesarstvo postalo vazalna država Drugega bolgarskega cesarstva, dokler ga leta 1246 ni ponovno pridobilo Nikejsko cesarstvo. Leta 1342 je mesto videlo vzpon Komune zelotov, protiaristokratske stranke, sestavljene iz mornarjev in revežev, ki jo danes opisujejo kot socialno-revolucionarno.<ref name="Zealots 2">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC&q=Zealots+of+Thessaloniki&pg=PA309|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|first=John|last=V. A. Fine, Jr.|author-link=|year=1994|publisher=University of Michigan Press |access-date=14 August 2011|isbn=0472082604}}</ref> Mesto je bilo praktično neodvisno od preostalega cesarstva, saj je imelo svojo vlado, obliko republike. Gibanje zelotov je bilo strmoglavljeno leta 1350 in mesto je bilo ponovno združeno s preostalim cesarstvom. Po smrti cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] leta [[1180]] je začelo [[Bizantinsko cesarstvo]] propadati. Leta 1185 so Solun napadli in okupirali [[Normani]] s [[Sicilija|Sicilije]] in ga precej uničili. Njihova oblast je trajala manj kot leto dni, ker so jih Bizantinci porazili in prisilili k umiku. Osmansko zavzetje Galipolija (sodobni [[Gelibolu]]) leta 1354 je sprožilo hitro turško ekspanzijo na južnem Balkanu, ki so jo vodili sami Osmani in napol neodvisne turške bojevniške skupine Gazi. Do leta 1369 je Osmanom uspelo osvojiti Adrianople (sodobni [[Odrin]]), ki je postal njihova nova prestolnica do leta 1453.{{sfn|Fine|1994|pp=377–378, 406}} Solun, ki mu je vladal [[Manuel II. Paleolog]] (vladal 1391–1425), se je po dolgotrajnem obleganju v letih 1383–1387 skupaj z večino vzhodne in osrednje Makedonije predal silam sultana [[Murat I.|Murata I.]].{{sfn|Vacalopoulos|1973|pp=59–64}} Sprva so predana mesta dobila popolno avtonomijo v zameno za plačilo [[harač]]a. Po smrti cesarja [[Ivan V. Paleolog|Ivana V. Paleologa]] leta 1391 je Manuel II. pobegnil iz osmanskega pripora in odšel v Konstantinopel, kjer je bil okronan za cesarja in nasledil svojega očeta. To je razjezilo sultana [[Bajazid I.|Bajazida I.]], ki je opustošil preostala bizantinska ozemlja in se nato obrnil proti Krizopolisu, ki je bil zajet z nevihto in v veliki meri uničen. Tudi Solun se je takrat ponovno podredil osmanski oblasti, verjetno po kratkem odporu, vendar so z njim ravnali bolj prizanesljivo: čeprav je bilo mesto pod popolnim osmanskim nadzorom, je krščansko prebivalstvo in cerkev obdržala večino svojih posesti, mesto pa je ohranilo svoje institucije.{{sfn|Vacalopoulos|1973|pp=65–67}}{{sfn|Necipoğlu|2009|pp=30, 84–99}} Solun je ostal v osmanskih rokah do leta 1403, ko se je cesar [[Manuel II. Paleolog]] postavil na stran Bajazidovega najstarejšega sina Sulejmana v [[Osmansko medvladje|osmanskem boju za nasledstvo]], ki je izbruhnil po porazu in ujetju Bajazida v [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] proti [[Timur Lenk]]u leta 1402. V zameno za njegovo podporo je v Galipolski pogodbi bizantinski cesar zagotovil vrnitev Soluna, dela njegovega zaledja, polotoka Halkidike in obalne regije med rekama Strymon in Pineios.{{sfn|Vacalopoulos|1973|pp=67, 75}}{{sfn|Bryer|1998|pp=777–778}} Solun z okolico je dobil kot avtonomno apanažo [[Ivan VII. Paleolog|Ivana VII. Paleologa]]. Po njegovi smrti leta 1408 ga je nasledil Manuelov tretji sin, despot Andronik Paleolog, ki ga je do leta 1415 nadzoroval Demetrij Leontar. Solun je po letu 1403 užival obdobje relativnega miru in blaginje, saj so bili Turki zaskrbljeni s svojo državljansko vojno. , vendar so ga leta 1412 (Musa Çelebi [87]) in 1416 (med uporom Mustafe Çelebija proti Mehmedu I. [88]) napadli rivalski osmanski pretendenti. Ko se je osmanska državljanska vojna končala, se je turški pritisk na mesto spet začel povečevati. Tako kot med obleganjem v letih 1383–1387 je to vodilo do ostre delitve mnenj v mestu med frakcijami, ki so podpirale odpor, če je bilo potrebno s pomočjo Zahoda, ali podreditev Osmanom.{{sfn|Necipoğlu|2009|pp=46–47}} Leta 1423 ga je despot Andronik Paleolog odstopil [[Beneška republika|Beneški republiki]] z upanjem, da ga bo mogoče zaščititi pred Osmani, ki so oblegali mesto. Benečani so držali Solun, dokler ga 29. marca 1430 ni zavzel osmanski sultan [[Murat II.]] Vrnitev na Solun.
Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .
Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
Vrnitev na Solun.