Temporary Disabled. :) please Go back Ogled vira Renij - Wikipedija, prosta enciklopedija www.fgks.org » Address: [go: up one dir, main page] Include Form Remove Scripts Accept Cookies Show Images Show Referer Rotate13 Base64 Strip Meta Strip Title Session Cookies Pojdi na vsebino Glavni meni Glavni meni prestavi v stransko letvico skrij Navigacija Glavna stranNaučite se urejatiIzbrani člankiNaključna stranZadnje spremembe Skupnost PomočPod lipoPortal skupnostiStik z namiDenarni prispevki Iskanje Išči Videz Ustvari račun Prijava Osebna orodja Ustvari račun Prijava Strani za neprijavljene urejevalce več o tem PrispevkiPogovorna stran Ogled vira Renij Dodaj jezike StranPogovor slovenščina PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Orodja Orodja prestavi v stransko letvico skrij Dejanja PreberiUredi stranUredi kodoZgodovina Splošno Kaj se povezuje semPovezane spremembePosebne straniPodatki o straniPridobi skrajšani URLPrenesi kodo QRPredmet v Wikipodatkih Videz prestavi v stransko letvico skrij ← Renij Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia. Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected . Začetek blokiranja: 01:16, 24. april 2022 Pretek blokiranja: 01:16, 24. december 2024 Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16. Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov. V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki. Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. == Uporabe == [[Slika:Engine.f15.arp.750pix.jpg|desno|sličica| [[Pratt & Whitney F100|Motor Pratt & Whitney F-100]] uporablja superzlitine druge generacije, ki vsebujejo renij]] Renij se dodaja visokotemperaturnim superzlitinam, ki se uporabljajo v proizvodnji [[Reaktivni motor|reaktivnih motorjev]], za kar gre 70% svetovne proizvodnje renija. <ref name="Naumov">{{Navedi časopis|last=Naumov|first=A. V.|date=2007|title=Rhythms of rhenium|journal=Russian Journal of Non-Ferrous Metals|volume=48|issue=6|pages=418–423|doi=10.3103/S1067821207060089}}</ref> Druga pomembna uporaba je v platinsko-renijevih [[Kataliza|katalizatorjih]], ki se v glavnem uporabljajo za izdelavo visokooktanskega neosvinčenega [[Bencin|bencina]]. <ref name="USGS_2009_yearbook">{{Navedi splet|title=2009 Mineral Yearbook: Rhenium|date=April 2011|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/rhenium/myb1-2009-rheni.pdf|first=Michael J.|last=Magyar|publisher=United States Geological Survey}}</ref> === Zlitine === Superzlitine na osnovi niklja so z dodatkom renija izboljšale trdnost pri lezenju. Zlitine običajno vsebujejo 3% ali 6% renija. <ref>{{Navedi splet|title=Nickel Based Superalloys|first=H. K. D. H.|last=Bhadeshia|url=http://www.msm.cam.ac.uk/phase-trans/2003/Superalloys/superalloys.html|publisher=University of Cambridge|accessdate=2008-10-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060825053006/http://www.msm.cam.ac.uk/phase-trans/2003/Superalloys/superalloys.html|archivedate=2006-08-25}}</ref> Zlitine druge generacije vsebujejo 3%; te zlitine so se uporabljale v motorjih za [[Pratt & Whitney F100|F-15 in F-16]], medtem ko novejše monokristalne zlitine tretje generacije vsebujejo 6% renija; uporabljajo se v motorjih F-22 in [[Pratt & Whitney F135|F-35.]] <ref name="USGS_2009_yearbook"/><ref>{{Navedi knjigo|title=Aerospace Materials: An Oxford-Kobe Materials Text|first=B.|last=Cantor|last2=Grant, Patrick Assender Hazel|publisher=CRC Press|date=2001|isbn=978-0-7503-0742-0|url=https://books.google.com/books?id=n09-HajhRHYC|pages=82–83}}</ref> Renij se uporablja tudi v super zlitinah, kot sta CMSX-4 (2. generacija) in CMSX-10 (3. generacija), ki se uporabljajo v industrijskih [[Plinska turbina|plinskih turbinskih]] motorjih, kot je GE 7FA. Renij lahko povzroči, da mikrostruktura superzlitine postane nestabilna in ustvarja nezaželene [[Faza snovi|faze]] TCP (topološko tesno zapakirane). Da bi se temu učinku izognili, se v superzlitinah 4. in 5. generacije [[Rutenij|uporablja rutenij.]] Med drugim sta novi superzlitini EPM-102 (s 3% Ru) in TMS-162 (s 6% Ru), <ref>{{Navedi časopis|last=Bondarenko, Yu. A.|last2=Kablov|first2=E. N.|last3=Surova|first3=V. A.|last4=Echin|first4=A. B.|date=2006|title=Effect of high-gradient directed crystallization on the structure and properties of rhenium-bearing single-crystal alloy|journal=Metal Science and Heat Treatment|volume=48|issue=7–8|page=360|bibcode=2006MSHT...48..360B|doi=10.1007/s11041-006-0099-6}}</ref> ter TMS-138 <ref>{{Navedi novice|title=Fourth generation nickel base single crystal superalloy|url=http://sakimori.nims.go.jp/catalog/TMS-138-A.pdf}}</ref> in TMS-174. <ref>{{Navedi časopis|last=Koizumi, Yutaka|display-authors=etal|title=Development of a Next-Generation Ni-base Single Crystal Superalloy|url=http://nippon.zaidan.info/seikabutsu/2003/00916/pdf/igtc2003tokyo_ts119.pdf|journal=Proceedings of the International Gas Turbine Congress, Tokyo November 2–7, 2003}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Joint Development of a Fourth Generation Single Crystal Superalloy|last=Walston, S.|last2=Cetel, A.|last3=MacKay, R.|last4=O'Hara, K.|last5=Duhl, D.|last6=Dreshfield, R.|url=http://gltrs.grc.nasa.gov/reports/2004/TM-2004-213062.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061015113650/http://gltrs.grc.nasa.gov/reports/2004/TM-2004-213062.pdf|archivedate=2006-10-15}}</ref> [[Slika:CFM56_P1220759.jpg|levo|sličica| CFM International CFM56 reaktivni motor z lopaticami iz 3% renija]] Za leto 2006 je poraba znašala 28% za [[General Electric]], 28% [[Rolls-Royce plc]] in 12% [[Pratt & Whitney]], vse za superzlitine, pri tem uporaba katalizatorjev predstavlja le 14%, preostale aplikacije pa 18%. <ref name="Naumov"/> Leta 2006 je bilo 77% renija v ZDA bilo porabljeno za zlitine. <ref name="USGS_2009_yearbook"/> Zaradi naraščajočega povpraševanja po vojaških reaktivnih motorjih in stalne ponudbe je bilo treba razviti superzlitine z nižjo vsebnostjo renija. Tako bodo novejše lopatice za visokotlačne turbine (HPT) [[CFM International CFM56]] uporabljale Rene N515 z vsebnostjo renija 1,5% namesto Rene N5 s 3%. <ref>{{Navedi časopis|last=Fink|first=Paul J.|last2=Miller|first2=Joshua L.|last3=Konitzer|first3=Douglas G.|date=2010|title=Rhenium reduction—alloy design using an economically strategic element|journal=JOM|volume=62|issue=1|page=55|bibcode=2010JOM....62a..55F|doi=10.1007/s11837-010-0012-z}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Douglas G.|last=Konitzer|url=http://memagazine.asme.org/Articles/2010/September/Design_Era_Constrained.cfm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110725021809/http://memagazine.asme.org/Articles/2010/September/Design_Era_Constrained.cfm|archivedate=2011-07-25|title=Design in an Era of Constrained Resources|accessdate=2010-10-12|date=September 2010}}</ref> Renij izboljšuje lastnosti [[Volfram|volframa]],. Volframove-renijeve zlitine so pri nizkih temperaturah bolj kovljive, kar omogoča lažjo obdelavo. Izboljšana je tudi stabilnost pri visokih temperaturah. Učinek se poveča s koncentracijo renija, zato se volframove zlitine izdelujejo do 27% Re, kjer je meja topnosti. <ref>{{Navedi knjigo|title=Tungsten: properties, chemistry, technology of the element, alloys, and chemical compounds|first=Erik|last=Lassner|last2=Schubert, Wolf-Dieter|publisher=Springer|date=1999|isbn=978-0-306-45053-2|url=https://books.google.com/books?id=foLRISkt9gcC&pg=PA256|page=256}}</ref> Volframovo-renijeva žica je bila prvotno razvita za to, da bi bila po rekristalizaciji bolj žilava. Tako lahko žica doseže specifične cilje učinkovitosti, vključno z izjemno odpornostjo na vibracije, izboljšano plastičnostjo in večjo upornostjo. <ref>{{Navedi novice|url=http://ucfilament.com/materials/tungsten-rhenium/|title=Tungsten-Rhenium - Union City Filament|work=Union City Filament|accessdate=2017-04-05|language=en-US}}</ref> Ena uporaba zlitin volframa in renija je [[Rentgenski žarki|rentgenski]] vir. Visoko tališče obeh elementov skupaj z visoko atomsko maso omogoča stabilnost pred podaljšanim vplivom elektronov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Practical radiotherapy physics and equipment|first=Pam|last=Cherry|last2=Duxbury, Angela|publisher=Cambridge University Press|date=1998|isbn=978-1-900151-06-1|url=https://books.google.com/books?id=5WIBbmmDm-gC&pg=PA55|page=55}}</ref> Zlitine renijevega volframa se uporabljajo tudi kot [[Termopar|termočleni]] za merjenje temperatur do 2200 ° [[Celzijeva temperaturna lestvica|C.]] <ref>{{Navedi časopis|last=Asamoto|first=R.|last2=Novak, P. E.|date=1968|title=Tungsten-Rhenium Thermocouples for Use at High Temperatures|journal=Review of Scientific Instruments|volume=39|issue=8|page=1233|bibcode=1968RScI...39.1233A|doi=10.1063/1.1683642}}</ref> Visokotemperaturna stabilnost, nizek parni tlak, dobra odpornost proti obrabi in sposobnost vzdržati obločno korozijo renija so koristni pri samodejnem čiščenju [[Stikalo|električnih kontaktov]]. Konkretno, preboj, do katerega pridei med električnim preklopom, oksidira kontakte. Vendar ima renijev oksid Re<sub>2</sub>O<sub>7</sub> slabo stabilnost (sublimira pri ~ 360 ° C) in se zato med praznjenjem odstrani. <ref name="Naumov"/> Renij ima visoko tališče in nizek parni tlak, podobno kot [[Tantal (element)|tantal]] in volfram. Zato imajo renijeve nitke večjo stabilnost, če filament ne deluje v vakuumu, temveč v atmosferi, ki vsebuje kisik. <ref>{{Navedi časopis|last=Blackburn|first=Paul E.|date=1966|title=The Vapor Pressure of Rhenium|journal=The Journal of Physical Chemistry|volume=70|pages=311–312|doi=10.1021/j100873a513}}</ref> Te žarilne nitke se pogosto uporabljajo v [[Masna spektrometrija|masnih spektrometrih]], ionskih merilnikih <ref>{{Navedi časopis|last=Earle|first=G. D.|last2=Medikonduri, R.|last3=Rajagopal, N.|last4=Narayanan, V.|last5=Roddy, P. A.|date=2005|title=Tungsten-Rhenium Filament Lifetime Variability in Low Pressure Oxygen Environments|journal=IEEE Transactions on Plasma Science|volume=33|issue=5|pages=1736–1737|bibcode=2005ITPS...33.1736E|doi=10.1109/TPS.2005.856413}}</ref> in žarnicah za fotobliskovice v [[Fotografija|fotografiji]],. <ref>{{Navedi knjigo|title=The chemical element: a historical perspective|url=https://archive.org/details/chemicalelementh0000edea|first=Andrew|last=Ede|publisher=Greenwood Publishing Group|date=2006|isbn=978-0-313-33304-0}}</ref> === Katalizatorji === Renij v obliki renijevo-platinske zlitine se uporablja kot katalizator za katalitsko preoblikovanje, ki je kemični postopek v rafinerijah za pretvorbo nafte z nizko oktansko vsebnostjo v visokooktanske tekoče izdelke. Po vsem svetu 30% katalizatorjev, uporabljenih za ta postopek, vsebuje renij. <ref>{{Navedi časopis|last=Ryashentseva|first=Margarita A.|date=1998|title=Rhenium-containing catalysts in reactions of organic compounds|journal=Russian Chemical Reviews|volume=67|issue=2|pages=157–177|bibcode=1998RuCRv..67..157R|doi=10.1070/RC1998v067n02ABEH000390}}</ref> Metateza olefina je druga reakcija, pri kateri se renij uporablja kot katalizator. Za ta postopek se običajno uporablja Re<sub>2</sub>O<sub>7</sub> na [[Aluminijev oksid|glinici.]] <ref>{{Navedi časopis|last=Mol|first=Johannes C.|date=1999|title=Olefin metathesis over supported rhenium oxide catalysts|journal=Catalysis Today|volume=51|issue=2|pages=289–299|doi=10.1016/S0920-5861(99)00051-6}}</ref> Renijevi katalizatorji so zelo odporni na kemične zastrupitve z dušikom, žveplom in fosforjem, zato se uporabljajo pri nekaterih vrstah reakcij hidrogeniranja. <ref name="CRC"/><ref>{{Navedi časopis|last=Angelidis|first=T. N.|last2=Rosopoulou, D. Tzitzios V.|date=1999|title=Selective Rhenium Recovery from Spent Reforming Catalysts|journal=Ind. Eng. Chem. Res.|volume=38|issue=5|pages=1830–1836|doi=10.1021/ie9806242}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Burch|first=Robert|date=1978|title=The Oxidation State of Rhenium and Its Role in Platinum-Rhenium|url=http://www.platinummetalsreview.com/pdf/pmr-v22-i2-057-060.pdf|journal=Platinum Metals Review|volume=22|issue=2|pages=57–60|access-date=2021-03-24|archive-date=2013-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20130131030252/http://www.platinummetalsreview.com/pdf/pmr-v22-i2-057-060.pdf|url-status=dead}}</ref> Izotopi <sup>188</sup>Re in <sup>186</sup>Re so radioaktivni in se uporabljajo za zdravljenje raka jeter,. Oba imata podobno globino prodiranja v tkivo (5 mm za <sup>186</sup>Re in 11 mm za <sup>188</sup>Re), vendar ima <sup>186</sup>Re prednost zaradi daljše življenjske dobe (90 ur v primerjavi s 17 urami). <ref name="Dilw">{{Navedi časopis|last=Dilworth|first=Jonathan R.|last2=Parrott, Suzanne J.|date=1998|title=The biomedical chemistry of technetium and rhenium|url=https://archive.org/details/sim_chemical-society-great-britain-chemical-society-reviews_1998-01_27_1/page/43|journal=Chemical Society Reviews|volume=27|pages=43–55|doi=10.1039/a827043z}}</ref> <ref>{{Navedi splet|publisher=[[Oak Ridge National Laboratory]]|title=The Tungsten-188 and Rhenium-188 Generator Information|date=2005|url=http://www.ornl.gov/sci/nuclear_science_technology/nu_med/188info.htm|accessdate=2008-02-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080109170105/http://www.ornl.gov/sci/nuclear_science_technology/nu_med/188info.htm <!-- Bot retrieved archive -->|archivedate=2008-01-09}}</ref> <sup>188</sup>Re se eksperimentalno uporablja tudi pri novi metodi zdravljenja raka trebušne slinavke, kjer se dovaja z bakterijo ''Listeria monocytogenes'',. <ref>{{Navedi časopis|last=Baker|first=Monya|date=22 April 2013|title=Radioactive bacteria attack cancer|url=http://www.nature.com/news/radioactive-bacteria-attack-cancer-1.12841|journal=Nature|doi=10.1038/nature.2013.12841|doi-access=free}}</ref> <sup>Izotop 188</sup>Re se uporablja tudi za terapijo [[Kožni rak|raka kože]], Izotop se uporabllja kot [[Razpad beta|beta]] sevalec za [[Brahiterapija|brahiterapijo]] pri zdravljenju karcinoma bazalnih celic in ploščatoceličnega karcinoma kože. <ref>{{Navedi časopis|last=Cipriani|first=Cesidio|last2=Desantis|first2=Maria|last3=Dahlhoff|first3=Gerhard|last4=Brown|first4=Shannon D.|last5=Wendler|first5=Thomas|last6=Olmeda|first6=Mar|last7=Pietsch|first7=Gunilla|last8=Eberlein|first8=Bernadette|date=2020-07-22|title=Personalized irradiation therapy for NMSC by rhenium-188 skin cancer therapy: a long-term retrospective study|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09546634.2020.1793890|journal=Journal of Dermatological Treatment|language=en|pages=1–7|doi=10.1080/09546634.2020.1793890|issn=0954-6634|doi-access=free}}</ref> Glede na značilnosti periodičnega sistema ima renij podobno kemijo kot [[tehnecij]] ; postopke za sidranje renija na ciljne spojine je pogosto mogoče uporabiti tehnecij. To je koristno za radiofarmacijo, kjer je težko delati s tehnecijem - zlasti z izotopom 99m, ki se uporablja v medicini - zaradi njegovih stroškov in kratkega razpolovnega časa. <ref name="Dilw"/><ref>{{Navedi časopis|last=Colton, R.|last2=Peacock R. D.|date=1962|title=An outline of technetium chemistry|journal=Quarterly Reviews, Chemical Society|volume=16|issue=4|pages=299–315|doi=10.1039/QR9621600299}}</ref> Vrnitev na Renij.
Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca Jon Kolbert. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .
Vaš trenutni IP-naslov je 132.148.121.6. Blokirani razpon je 132.148.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
Vrnitev na Renij.