Sobota, 22. 6. 2024, 14.43
2 tedna
Zlomljeni zdravnik: Bog ve, koliko žensk sem poslal v prezgodnjo smrt?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Ignaz Semmelweis je v času svojega življenja kolege zdravnike zaman opozarjal na to, kako pomembno je umivanje rok.
Ignaz Semmelweis je bil zdravnik, ki je dobil vzdevek rešitelj mater. Ugotovil je namreč, da razkuževanje rok zdravnikov zelo zmanjša okužbo s poporodno vročico, ki je bila v 18. in 19. stoletju strah in trepet porodnic. A splošno so njegove ugotovitve potrdili šele po njegovi smrti. Za časa življenja so se mu drugi zdravniki posmehovali. Nekateri njegovi kolegi so imeli njegove zahteve po umivanju rok celo za žaljive.
V preteklosti je bil porod pogosto smrtno nevaren. Nevarnost, ki je prežala na matere, je bila tudi poporodna vročica (gre za poporodno bakterijsko okužbo krvi). Prvič so jo opazili leta 1652 v Leipzigu, nato se je hitro razširila drugod po Evropi. Pojavljala se je nenadno, pogosto po uspešnem porodu.
Med izbruhi umrlo tudi do 90 odstotkov porodnic
Med nekaterimi izbruhi te bolezni je umrlo kar 90 odstotkov okuženih mater. Ženske so pogosto moledovale, naj jih za porod ne odpeljejo v bolnišnice, piše Bill Bryson v svoji knjigi Človeško telo.
S primeri poporodne vročice se je soočil tudi zdravnik Ignaz Semmelweis, ki je poleti 1846 začel delati v dunajski glavni bolnišnici. Na bolnišnici sta bili dve porodnišnici. V eni je bila smrtnost mater zaradi poporodne vročice precej višja kot v drugi. Semmelweisa je to begalo in je hotel najti razlog.
Smrt Semmelweisovega kolega pripelje k rešitvi
Semmelweis je ugotovil, da je bila poporodna vročica redka med Dunajčankami, ki so rodile na ulici. Iskal je različne morebitne vzroke (od prenatrpanosti do kakovosti zraka v bolnišnici ...). Ni bil uspešen. Toda leta 1847 je dosegel preboj, ko je umrl njegov prijatelj in zdravniški kolega Jakob Kolletschka.
V preteklosti je bil porod pogosto smrtno nevaren. Nevarnost, ki je prežala na matere, je bila tudi poporodna vročica (gre za poporodno bakterijsko okužbo krvi).
Ta se je po naključju urezal s skalpelom, ki so ga študenti uporabljali pri obdukciji. Dobil je simptome, podobne poporodni vročici, in umrl. Semmelweis je obdukcijo trupel in poporodno vročico takoj povezal.
Zaradi umivanja rok smrtnost strmo pade
Njegova teza je bila, da so on in študenti medicine delce s trupel po obdukciji nanesli na bolnike oziroma na matere, ki so rojevale v porodnišnici. To je tudi razložilo, zakaj v drugi porodnišnici bolnišnice ni bilo toliko primerov poporodne vročice, ker osebje s te porodnišnice ni bilo v stiku z raztelešenimi trupli.
Semmelweis je predlagal razkuževanje oziroma umivanje rok s kalcijevim hipokloritom po obdukciji. V nekaj mesecih – od aprila 1847 do junija istega leta – je smrtnost porodnic v porodnišnici padla z 18 na dva odstotka.
Semmelweisov tragični konec
"Bog ve, koliko žensk sem obsodil na preuranjeno smrt," je nekoč obupano zapisal Semmelweis. Ker so drugi zdravniki zavračali njegove predloge, jih je imel za neodgovorne morilce. Žal mu ni nihče prisluhnil.
Šele v desetletjih po Semmelweisovi smrti se je med zdravniki uveljavilo protiseptično obnašanje z umivanjem rok ter nošenjem gumijastih rokavic in zaščitnih mask.
Še več, Semmelweis je izgubil službo, pogosto blodil po dunajskih ulicah in se glasno razburjal v prazno. Njegovi kolegi, vključno z ženo, so verjeli, da je znorel. Nazadnje so ga poslali v umobolnico, kjer so ga verjetno pazniki pretepli do smrti, piše Bryson. Ko je umrl, je bil star 47 let.
Potrditev dobi šele po smrti
Zavest o pomenu dosledne higiene se je uveljavila šele po njegovi smrti. Zasluge za to ima francoski znanstvenik Louis Pasteur, ki je potrdil teorijo o klicah in dal Semmelweisovim opažanjem teoretično razlago. Na podlagi Pasteurjevih raziskav je britanski kirurg Joseph Lister v kirurgiji uveljavil higienske metode.
