Elo
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat Elo om biologijan pätärtuz, materijan olendan olmas aktivine form. Nece form om ülemb erases hamas, mi materijan fizine vai himine olend. Elo om sündunu Mas biohimižen šingotesen satuseks i, ezimeletaden, levitadud kosmosas elon elementoišpäi (panspermijan gipotez).
Elod ei ole stajata. Sidä vizid, elo om kaik olijad stajas fizižed da himižed processad, kudambad abutadas sen metabolizmale da jagamižele. Kuvazumižen ümbrištho aigan eläbad stajad formiruidas organizmiden kaiken äjüden. Eläban materijan päznam om ottud genetine informacii DNA:n replikacijan täht. Virusad ozutadas eläban materijan ičendoid vaiše niiden genetižen materialan tondan stajha jäl'ghe.
Nene tundused harakterizuidas eläbad materijad: organizacii, metabolizm, kazvand, adaptacii, reagiruind ärdutajid vaste, ičtazetoštmine, igä (elo sündundaspäi surmhasai).
Biologii tedoidab eläban londusen aspektoid, fizik — kaiken londusen, elabän-ki. Om äi specialižid disciplinoid elon polhe: astrobiologii, kibernetik, medicin, genetik. Sen paloin, ühthižen biologijan ekologii-jaguz tedoidab eläbiden organizmiden da niiden rengazkundoiden kontaktoid keskneze da ümbrištonke.
Kc. mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |
